Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Arabska pomlad ali zima-revolucija, ki traja
Andreja Ferjančič, 2015

Opis: Delo se ukvarja z vprašanjem arabske pomladi. Predstavi problematiko arabske pomladi kot zime in stadij revolucije opredeli kot še vedno trajajoč. Naloga je sestavljena iz več poglavij, ki od samega pojma revolucije prehajajo na področje arabske pomladi, njenega prehoda v »zimo« in nato na odziv mednarodne skupnosti. Za natančnejšo opredelitev arabske pomladi je bila uporabljena študija primera. Naloga predstavi pojem revolucije in arabsko pomlad definira kot nov pojem revolucije. Iz revolucije preide na arabsko pomlad in jo v današnjem času predstavi kot »zimo«, ki je stopnja pred uspešnim zaključkom začete revolucije. Dejavniki, ki so vplivali na začetek revolucije, s samo revolucijo niso izginili, zato je predstavljen vpliv dejavnikov na še vedno trajajočo revolucijo. Predstavljeni so odzivi mednarodne skupnosti, ki se je odzvala nejasno, nekonsistentno in brezciljno. Arabska pomlad kot pojem za dogajanje v državah severne Afrike in arabskih državah se je v vsaki državi odvijala drugače, čemur je namenjena študija primera, ki predstavi tri države glede na arabsko pomlad.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: arabska pomlad, revolucija, Tunizija, Egipt, mednarodna skupnost, Sirija, država, politični sistem, volitve
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3628; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
3.
4.
5.
Ustavnopravni vidik razvoja ustavnosti Kosova
Amir Ibrahimi, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zgodovinski pregled, proces osamosvajanja, ustavnost, ustavnopravni razvoj, mednarodna skupnost
Objavljeno: 27.07.2018; Ogledov: 2010; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

6.
Odraz arabske pomladi v ustavnih ureditvah
Zoran Stankovič, 2016

Opis: Namen magistrskega dela je preučiti povezanost in korelacijo arabske kulture ter tradicije in islamskega prava z dogajanji pred, med in po arabski pomladi ter njihov pozitivni ali negativni vpliv na ustavne in politične sisteme v arabskih in evropskih državah. Pri tem smo podrobneje preučili zgodovinski razvoj arabskih držav in arabsko mentaliteto ter nastanek in pomen islamskega prava, vire islamske tradicije in vrednote v islamskem svetu, vzroke in cilje arabske pomladi ter dogajanje v posameznih arabskih državah in odzive mednarodne skupnosti. V zaključni fazi pa smo primerjali posamezne politične in ustavne sisteme izbranih držav in preverili, na kakšen način sta islam in arabska pomlad nanje vplivala, ter se opredelili do ugotovljenih rezultatov. Arabske države so skozi vso zgodovino tesno povezane z islamom in islamskim načinom življenja. Islam je vpet v ustavna besedila, zakone in običajno pravo. Posledično so tudi ustavne ureditve arabskih držav pod velikim vplivom šeriatskega prava, ki se na določenih področjih precej razlikuje od priznanih mednarodnih in nacionalnih standardov in prava. Posamezne evropske države so vedno bolj v dilemi glede islama, zato tudi vse bolj spremljajo razvoj islamskih skupnosti v svojih državah. V zadnjih desetletjih je bil islam obravnavan v številnih razpravah o ekstremnem nasilju, terorističnih gibanjih, kršitvah človekovih pravic, češ da državljani prisotnost muslimanov težko sprejmejo kot pozitiven dejavnik. Strah, sumničavost in nezaupanje sta velika pred vsem, kar je islamsko. Pred islamom in Evropo je tako izjemno težka naloga priznavanja, spoštovanja in sodelovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: arabska kultura, arabska mentaliteta, islamsko pravo, arabska pomlad, mednarodna skupnost, ustavni sistemi
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 1778; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (851,20 KB)

7.
8.
Mednarodni položaj Vatikana
Taneja Hribar, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Vatikan, Sveti sedež, Lateranska pogodba, mednarodna skupnost, diplomacija, razoroževanje, terorizem
Objavljeno: 20.06.2019; Ogledov: 1429; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

9.
Imuniteta diplomatskih in konzularnih prostorov v luči primera Khashoggi
Kristina Frančiška Samsa, 2020

Opis: Države so že od antičnih časov priznavale poseben status tujih predstavnikov, zato so nekatera temeljna načela, ki se nanašajo na take predstavnike in prostore, v katerih delujejo, kot na primer nedotakljivost diplomatskih prostorov, stare kot prve civilizacije. Od takrat se je diplomatsko pravo nenehno razvijalo in spreminjalo, vendar so bistvena načela preživela ta razvoj. Pravila diplomatskega prava se nanašajo na vse države, saj ga le-te uporabljajo vsak dan v odnosih med seboj. Pravila diplomatskega prava so bila v veljavi že veliko pred sprejetjem temeljne kodifikacije Dunajske konvencije o diplomatskih in konzularnih odnosih. Nedavni dogodki so pokazali tendenco diplomatov in konzulov, da ne upoštevajo zakonodaje države sprejemnice, in tendenco k uveljavljanju diplomatske imunitete, da bi se izognili odgovornosti za storjena dejanja. Diplomatska imuniteta ima močan temelj, vendar morajo razlogi za njeno upravičenje biti uravnoteženi s potrebo po preprečevanju diplomatskega kriminala in potrebo po zaščiti pravic žrtev. Tako prihaja do kršitev diplomatske imunitete, ki posledično pomenijo kršitev mednarodnega prava. Problematika imunitete diplomatskih in konzularnih prostorov je prikazana na primeru umora novinarja Jamala Khashoggija. Novinarja in kritika savdske oblasti so ubili v konzularnih prostorih Savdske Arabije v Turčiji. Gre za hudo kaznivo dejanje storjeno v konzularnih prostorih, s strani oseb, ki naj ne bi bile varovane z diplomatsko imuniteto. Usmrtitev Khashoggija je pomenila vsaj tri različne kršitve mednarodnega prava. Zaskrbljujoče je, da je uboj Khashoggija doslej povzročil malo učinkovitih mednarodnih odzivov, bodisi pravnih, političnih ali diplomatskih. Pojavi se vprašanje, ali obstajajo učinkoviti mehanizmi za sankcioniranje kršitev diplomatskih imunitet.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nedotakljivost, Jamal Khashoggi, univerzalna jurisdikcija, mednarodna skupnost
Objavljeno: 20.02.2020; Ogledov: 1454; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

10.
Status Kosova v mednarodni skupnosti
Uroš Vukosavljević, 2020

Opis: O statusu Kosova je bilo že veliko povedanega in čeprav je ta določen s konkretnimi mednarodnimi pogodbami, je kljub temu v širši javnosti še vedno sporno, ali gre za neodvisno državo, južno srbsko pokrajino ali mednarodni protektorat. Takšen položaj vpliva na kakovost življenja ljudi na Kosovu, zavira ekonomski in politični razvoj Srbije ter sosednih držav, spodkopava avtoriteto mednarodnega prava in ustvarja ploden teren za geopolitične igre velikih sil. Namen raziskave je ugotoviti status Kosova, kot ga določajo mednarodne pogodbe, ter oceniti, ali Kosovo v takšni obliki sploh izpolnjuje kriterije državnosti in ali se lahko na osnovi enostranskih potez oblikuje moderna država v skladu z mednarodnim pravom. Raziskava se zaradi narave tematike skozi celotno nalogo naslanja na razmerja med temeljnimi načeli mednarodnega prava. V nalogi je predstavljen status Kosova v mednarodni skupnosti in ugotovljeno, da Kosovo z enostranskimi potezami ne more postati sodobna suverena država. Pri raziskovanju so bile uporabljene sistematična zgodovinska, deskriptivna, deduktivna, analitična, primerjalna in na koncu sintetična metoda. Prihodnji status Kosova bo pomemben predvsem zaradi njegove vloge v ekonomskem povezovanju na Balkanu in širitvi evroatlantskega vojaško-političnega prostora, način njegove določitve pa bo postavil standarde za prihodnja reševanja tako zapletenih primerov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Kosovo, Srbija, mednarodno pravo, mednarodna skupnost, oploditev samskih žensk
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 751; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh