Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV) : Zanima nas, a li se znanj a in sposobnosti vodje odražajo na zadovoljstv u sodelavcev z delom, kar bomo i zvedeli s pomočjo postavljenih raziskovalnih tez. Namen: Namen raziskave je raziskati znanja in sposobnosti, ki jih mora imeti vodja občinske uprave treh obravnavanih občin , da bi lahko vodila sodelavce k doseganju čim večjega zadovoljstva na delovnem mestu. Zanima nas vpliv čustvene inteligence, etike, morale in vre dnot na vodenje, pregledali pa bomo tudi vodenje z vidika družbene odgovornosti in timskega pristopa k delu. Metoda: Za teoretični del naloge smo uporabili metodo kompilacije, s katero smo preučili domačo in tujo strokovno literaturo, ki smo jo z navedeno metodo citirali, povzemali in navajali. Podatke, s katerimi smo oblikovali empirični del naloge in raziskali obravnavani pojav, smo pre učili s pomočjo študije primera , ki je primerna za majhne vzorce . Za analizo podatkov je bila opravljena kvalitativna in kvantitativna obdelava z me šano metodo , in sicer , z intervjujem kot metodo kvalitativne analize , in z anketiranjem k ot metodo kvantitativne analize. Z mešano metodo smo želeli doseči isti cilj, a hkrati pridobiti bolj objektivne rezultate kvalitativne anal ize in odkriti %kaj in zakaj% in ne %koliko%, zato so uporabljeni glavni merski postopki besedni opisi. Rezultati: Rezultati povedo, da se znanja in sposobnosti vodje pomembno odražajo na zadovoljstv u sodelavcev z delom. Primanjkljaj potrebnih kompetenc vo dje je povezan z načinom vodenja, ki se je oblikoval v odvisnosti od nje nega pogleda na čustva, etiko, moralo, na vrednote, družbeno odgovornost in timski pristop dela ter v odvisnosti od pričakovanj nje nih sodelavcev. Pomembno je spoznanje, da se vodja v procesu vodenja ves čas giblje v krogu nenehnega učenja in nadgrajevanja svojih znanj in kompetenc, s katerimi dopolnjuje svoj način vodenja tako, da so sodelavci vedno bolj zadovoljni s svojim delom. Organizacija: Raziskava prispeva k razumevanju vloge v odij v občinskih upravah in opozarja na pomen pravega ravnanja v odnosu do sodelavcev . Organizacija, ki želi biti uspešna, mora posvečati veliko vlogo ravnanju s sodelavci , saj je bistvo uspešnega vodenja v tem, da vodja doseže zadovoljstvo svojih sodelavc ev, ki bodo le tako lahko dali vse od sebe in prispevali k doseganju ciljev organizacije in s tem k njeni uspešnosti. Družba: Občinska uprava je postavljena zato, da bi v kar največji meri zadovoljevala po trebe svojih občanov , k akovosten servis občanom kot uporabnikom storitev pa lahko nudijo le zadovoljni sodelavci v občinski upravi. Originalnost: V občinskih upravah obravnavanih občin še ni so bile izvedene raziskav e o vplivu znanj in sposobnosti vodij na zadovoljstvo sodelavcev z delom. Zato bo ta raziska va, ob upoštevanju ugotovitev in priporočil v posamezni občinski upravi, pripomogla k bolj pozornemu vodenju z namenom večanja zadovoljstva sodelavcev z delom v procesu stalnega učenja in izboljševanja. Ugotovitev, ali so izvedeni ukrepi obrodili sadove, p a bodo dala nova merjenja, analize in primerjave le - teh, ki jih je nujno kontinuirano izvajati. Omejitve/nadaljnje raziskovanje : V raziskavo se je vključila večina sodelavcev , vendar je bil vzorec kljub temu majhen in je v vseh treh občinskih upravah skupa j štel le 45 oseb, kar je gotovo neke vrste omejitev. Povprečne vrednosti dobljenih odgovorov na trditve so zaradi tega temu primerne , vendar pa odgovori odražajo dejansko stanje v posamezni organizaciji, ki smo jih zaradi njihove majhnosti lahko obravnava li tudi po posameznem sodelavcu in ne le po povprečnih vrednostih , kar je prednost raziskave . Omejitev te raziskave je tudi v tem, da je njena avtorica neposredno nadrejena eni izmed vodij, po drugi strani pa je omejujoč tudi sam vpliv prisotnosti raziskov alca pri izvedbi intervjujev. V bodoče bi bilo smiselno izvesti raziskavo še na večjem številu občinskih uprav, ki bi bile po številu sodelavcev primerljivih velikosti. Širitev obsega raziskovanja bi prihodnjim raziskovalcem omogočila primerjalno anali zo z adovoljstva v občinskih upravah glede na njihovo velikost.
Ključne besede: občinska uprava, znanje, sposobnosti, način vodenja, zadovoljstvo sodelavcev, ravnanje z ljudmi, motivacija, nenehno učenje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2021; Ogledov: 1651; Prenosov: 68
Celotno besedilo (2,17 MB)

Opis: Ljudje so bili vedno ključni segment organizacije, vendar njihov pomen narašča v današnjem svetu, ki temelji na znanju kot še nikoli prej. Ključni način motiviranja ljudi za delo je sistem nagrajevanja – to je tema, ki smo jo preučevali v tej diplomski nalogi. Drugi segment preučevanja je motivacija. Motivacija neposredno vpliva na delovno uspešnost zaposlenih, produktivnost in zadovoljstvo. Da lahko podjetje doseže svoje cilje, je potreben popoln razvoj zaposlenih. Lastniki podjetij morajo na izplačana in dana nadomestila gledati kot na naložbo, saj lahko potem od zaposlenih pričakujejo kakovostno delo, zavzetost, želene dosežke in izboljšanje poslovanja podjetja; dolgoročno spodbujanje zaposlenih prispeva k doseganju ciljev podjetja, spodbuja razvoj novih proizvodnih procesov, izdelkov in trgov. Z ustvarjanjem in oblikovanjem kakovostnega sistema nagrajevanja lahko podjetje poveča svojo konkurenčno prednost in tržno vrednost. Vsako podjetje ima posebej oblikovano nagrajevanje in ga prilagodi svojim zaposlenim. Uspeh organizacije je v veliki meri odvisen od znanja, veščin in sposobnosti njenih zaposlenih. Zato je treba vlagati v ljudi in njihov nenehen razvoj. Za preučevanje te teme na ravni prakse smo izbrali kvantitativno metodo – ankete. Ankete smo opravili v podjetju X, na vzorcu 30 respondentov. Raziskava je pokazala stopnjo zadovoljstva zaposlenih s sistemom nagrajevanja, najbolj motivacijske nedenarne spodbude ter želen sistem nagrajevanja v podjetju.
Ključne besede: motivacija, nagrajevanje, organizacija, produktivnost, zaposleni, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1875; Prenosov: 109
Celotno besedilo (996,84 KB)

Opis: V diplomskem delu bomo obravnavali problematiko zasvojenosti, osredotočili se bomo na aspekt vzdrževanja abstinence. Zanima nas, kaj motivira zasvojenega posameznika, da se odloči za abstinenco in kolikšno vlogo igra rehabilitacijski program, ki si ga je izbral. Zaradi globlje in kompleksne narave problema smo se odločili, da bomo izvedli kvalitativno raziskavo, saj nas zanimajo osebni vidiki ter opažanja posameznikov, ki imajo lastno izkušnjo zasvojenosti. Za vzorčenje smo si izbrali neverjetnostni namenski vzorec, in sicer izpeljali smo štiri intervjuje z uporabniki komunske Skupnosti Žarek v Bohinju. Z njimi smo izvedli poglobljene pol-strukturirane intervjuje, preko katerih smo dobili realen in pristen vpogled v doživljanje zasvojenosti. Pregledali smo različna obdobja njihovega življenja, in sicer smo se najprej osredotočili na obdobje pred zasvojenostjo, mladostniško obdobje in prvi stik z drogo, obdobje rehabilitacije in nazadnje še na proces samorefleksije med obdobjem rehabilitacije, ki se delno nanaša tudi na njihovo razmišljanje o prihodnosti. Prišli smo do ugotovitev, da mora posameznik doseči »dno« ter da se šele takrat lahko odrine od tal; z drugimi besedami povedano mora dozoreti pravi čas, ko se posameznik dobesedno naveliča življenja z zasvojenostjo, saj je šele takrat pripravljen na konkretno spremembo življenjskega sloga, kar od njega terja ogromno truda, vztrajnosti in samorefleksije. Ugotovili smo tudi, da program, ki ga obiskujejo, lahko neizmerno pripomore k njihovemu okrevanju, saj jim nudi različna orodja za spoprijemanje z medčloveškimi odnosi in z vsakdanjim življenjem ter s težavami, ki jih le-to prinese.
Ključne besede: zasvojenost, abstinenca, motivacija, komune, kvalitativne raziskave, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1515; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili organizacijo kadrovske službe, pomen človeških virov v podjetju in njihovo vlogo pri ustvarjanju konkurenčnosti. Zanimalo nas je, ali so človeški viri ključnega pomena pri ustvarjanju konkurenčnosti posameznega podjetja, ali je organizacija kadrovske službe temelj za uspešno delovanje podjetja, ali sta planiranje in organizacija kadrovske službe povezana s strategijo razvoja podjetja in kdo so nosilci kadrovskih odločitev strateškega značaja. V prvem, teoretičnem delu, smo s pomočjo strokovne literature opisali osnovne pojme kadrovske funkcije, organizacije kadrovske službe, procesa kadrovanja in menedžmenta človeških virov. Organizacija kadrovske službe je temelj za uspešno delovanje podjetja, človeški viri pa predstavljajo kapital podjetja. Človeški viri so danes strateška točka konkurenčnosti podjetja. So dodana vrednost vsakega podjetja, saj posedujejo znanje, strokovnost in inteligenco. V drugem, empiričnem delu, smo s pomočjo ankete naredili raziskavo. Anketo smo poslali vodjem kadrovskih služb večjih slovenskih podjetij. V vzorec smo vključili različna podjetja glede na dejavnost in glede na število zaposlenih. Zanimalo nas je mnenje vodilnih kadrovskih delavcev o pomenu človeških virov, ali gradijo kadrovsko službo na predpostavki, da so človeški viri ključnega pomena ter kakšno vlogo ima kadrovska služba v njihovem podjetju in kdo so nosilci kadrovskih odločitev strateškega značaja. Ključna ugotovitev je, da je glede na velikost podjetja odvisno, kakšno vlogo ima kadrovska služba. V večjih podjetjih ima pomembno vlogo, veliko pozornosti namenjajo pravilnemu izboru novih kadrov, izobraževanju, planiranju in razvoju kadrov. V srednje velikih podjetjih pa ima kadrovska služba zgolj administrativno vlogo, kadrujejo samo po trenutnih potrebah.
Ključne besede: kadrovska služba, človeški viri, planiranje strateških virov, strateška vloga, motivacija, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 2506; Prenosov: 133
Celotno besedilo (2,29 MB)

Opis: Doktorska disertacija spada v širše sociološko polje, saj govori o kompleksni problematiki relevantnosti Herzbergove dvofaktorske motivacijske teorije, pri čemer se v ospredje postavlja raziskovalni interes generacijske stratifikacije specifične generacije v današnjem slovenskem sociološko-kulturološkem kontekstu. Glede na vsakdanjo percepcijo življenja, torej glede na vrednote, narodnostno poreklo, življenjske izkušnje, poklicno usmerjenost in demografske značilnosti okolja, iz katerega prihajamo, imamo ljudje lahko zelo različne interpretacije stvarnosti. V pričujoči disertaciji se fokusiramo na generacijsko, torej starostno stratifikacijo pripadnikov generacije X in Y v povezavi z motivacijskim okvirom, znotraj katerega pripadniki obeh generacij delujejo. Dileme, s katerimi smo se v pričujoči doktorski disertaciji ukvarjali, se nanašajo na vprašanja, ali za motivacijo predstavnikov generacije Y res veljajo drugačni pristopi kot doslej? So jim v primerjavi s predstavniki generacije X za notranji delovni zagon res pomembnejši drugi motivacijski dejavniki? Zanimalo nas je torej, ali med obema generacijama res obstajajo takšne razlike, da bi lahko upravičeno govorili o generacijski raznolikosti. Za osnovni raziskovalni okvir nam je služila Herzbergova dvofaktorska motivacijska teorija, ki smo jo z obsežnim teoretičnim študijem razširili na dodatne dejavnike, ki jih Herzberg v svoje preučevanje ni vključil, so pa zadnje študije mladih generacij pokazale, da so mladim pomembni. V okviru Herzbergove teorije nas je zanimalo tudi, ali je teorija dovolj robustna, da se je obdržala skozi čas, in ali je njena aplikacija za slovenski prostor sploh relevantna. Končni cilj disertacije pa je bila formulacija motivacijskega modela za povprečnega predstavnika generacije X in povprečnega predstavnika generacije Y. Predstavnike obeh generacij smo najprej preučili skozi obsežen znanstveni in literarni korpus, nato pa preučevali s kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami, s katerimi smo odgovarjali na v uvodu postavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze. Tako kvalitativna kot tudi kvantitativna analiza sta pokazali, da se dejavniki, ki jim predstavniki ene in druge generacije pripisujejo ključen pomen, med seboj razlikujejo. Nadalje smo ugotovili, da prav tako obstaja razlika, katerim izmed teh dejavnikom pripadniki generacije X in Y pripisujejo vlogo motivatorja in katerim vlogo higienika. Iz vsega zgoraj naštetega smo torej sklenili, da obstaja dovolj očitna empirična evidenca, da lahko legitimno in z vso relevantnostjo govorimo o generacijski raznolikosti tudi v današnjem slovenskem sociološko-kulturološkem okolju. Kot eden izmed raziskovalnih ciljev je bilo tudi vprašanje, ali je Herzbergova teorija dovolj robustna, da se je obdržala več kot pol stoletja. Ugotovili smo, da sicer osnovni skelet teorije še stoji, vendar so družbene spremembe vplivale na spremenjeno konotacijo dejavnikov – iz higienikov v motivatorje in vice versa. Pojem generacijske raznolikosti in z njo povezane motivacije je v slovenskem prostoru še precej neraziskana tema in s pričujočo doktorsko disertacijo smo želeli ravno na tem področju dodati svoj znanstveni prispevek k teoriji motivacije.
Ključne besede: motivacija, motivacijske teorije, Herzberg, generacijske razlike, generacija X, generacija Y, doktorska disertacija
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 2053; Prenosov: 94
Celotno besedilo (7,07 MB)