41. Organiziranje delovnih timov kot druga managerska funkcija : diplomska nalogaAdelisa Rizvić, 2021, diplomsko delo Opis: Če primerjamo manjše in večje organizacije vidimo, da večina njihovih poslov temelji na timskem delu. Ker se je poslovna konkurenca začela pojavljati povsod okoli nas, za laţji poslovni uspeh delavci dopolnjujejo svoje ideje, sposobnosti, spretnosti in medsebojno znanje in na takšen način si pomagajo pri ustvarjanju ciljev. Timsko delo temelji na članih ekipe, ki so med seboj povezani in si vsi prizadevajo doseči isti oz. skupni cilj. Seveda ima, tako kot pri vsaki organizaciji vse to svoje prednosti in slabosti. Na začetku diplomske naloge smo opredelili osnovne pojme organizacije, timskega dela, motivacije, delovne kulture in klime in podobne pojme za laţjo predstavo. V empiričnem delu smo na podlagi kvalitativnega raziskovalnega intervjuja, ki smo ga izvedli v organizaciji Radio televizija Slovenija, na podlagi vnaprej pripravljenih vprašanj, ki so bila enako zastavljena vsem intervjuvancem, raziskali njihovo mnenje o timskem delu, načinu dela v organizaciji, komunikaciji med seboj, motivaciji na delovnem mestu in podobno. Ugotovili in raziskali smo, da timsko delo dobro vpliva na zaposlene, saj tako spoznajo osebe, ki jih brez načina skupnega dela ne bi spoznali, si zaupajo, sodelujejo, pomagajo in delo opravijo hitreje in laţje kot samostojno. Zaposlenim motivacijo za timsko delo predstavlja dejstvo, da bodo dosegli odličen rezultat in da bo delo dobro opravljeno ter pohvaljeno s strani nadrejenih, prav tako pa je bistvena motivacija, da bo delo tudi vidno in dobronamerno. Ugotovili smo, da zaposlenim timsko delo predstavlja pozitivno naravnanost, saj so našteli več prednosti kot pa slabosti. Slabost timskega dela je slaba komunikacija, ki se po besedah udeleţencev v raziskavi zna bolje razviti, ko se sodelavci med seboj dobro spoznajo in določijo jasna ter natančna navodila za vse.
Ključne besede: organizacija, timsko delo, motivacija, delovna komunikacija, organizacijska klima, organizacijska struktura, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2022; Ogledov: 1054; Prenosov: 68
 Celotno besedilo (1,16 MB) |
42. Vloga trenerjev pri motiviranju športnikov : študija na primeru nogometaMatija Radikon, 2021, diplomsko delo Opis: Profesionalno ukvarjanje s športom zahteva veliko odrekanja, prav zato morajo športniki, ki želijo uspeti, trdo delati in se posvečati različnim vidikom športne rasti. Da je športnik pripravljen trdo delati, pa mora biti konstantno dobro motiviran. Trener ima pri svojem delu poleg drugih nalog kot so priprava, izvajanje in kontrola treninga, vsestransko svetovanje in pomoč športnikom tudi nalogo, da ohranja visoko stopnjo motivacije pri športnikih.
Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako lahko trener vpliva na motivacijo športnika pri udejstvovanju s športom in ali lahko s povečanjem motivacije športnika vpliva na doseganje boljših športnih rezultatov.
V teoretičnem delu je opisano, katere vrste motivacije poznamo in kako motivacija deluje na športnika. V nadaljevanju opisujemo, kakšno vlogo ima trener pri treniranju športnika, katere so njegove naloge, zakaj je odnos med trenerjem in športnikom pomemben in na kakšne načine motivira športnika, ki ga trenira. V empiričnem delu smo opravili šest polstrukturiranih intervjujev – tri z nogometaši in tri z nogometnimi trenerji. Rezultati so pokazali, da je motivacija zelo pomemben dejavnik v športu, saj vpliva na to, kako kakovostno bo športnik treniral, kar lahko vpliva na rezultate, ki jih bo dosegal na tekmovanju. Trener ima pri motivaciji zelo pomembno vlogo, saj vsakodnevno sodeluje s športnikom in skrbi, da ta deluje na maksimumu svojih sposobnosti.
Ključne besede: šport, motivacija, trenerji, treniranje, tekmovanja, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2022; Ogledov: 1117; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,30 MB) |
43. Igrifikacija v izobraževanju : diplomska nalogaSandra Obrez, 2021, diplomsko delo Opis: Igrifikacijo najenostavneje opredelimo kot uporabo elementov iger, na primer lestvic, značk, točk, dosežkov, stopenj, izzivov itd., v okoliščinah, ki same po sebi ne vključujejo iger. Igre v izobraževanju so način izobraževanja, ki se v praksi uporablja že nekaj let. Igrifikacija je nastala oziroma nastajala skozi procese izobraževanja, saj so učitelji enotno menili, da učenci nimajo motivacije za učenje. Posledično se je razvil sam pojem, ki je dal učencem nove vsebine, nove možnosti za učenje in večje zanimanje za učenje. S pomočjo te prakse bi učenci lažje dosegali cilje in imeli boljše rezultate. Igrifikacija ni nastala samo zaradi boljših ocen v izobraževanju, temveč da se učenec sooči z novimi izzivi, da se z njimi spozna in se prilagodi. Učenci s pomočjo igrifikacije postavljajo v ospredje sebe, svoje cilje, znanje in razmišljanje.
Namen diplomske naloge je podrobno opisati in opredeliti pojma igrifikacija in igrifikacija v izobraževanju ter možnosti vključitve učencev prvega in drugega razreda osnovne šole. V raziskovalnem delu naloge smo želeli ugotoviti, ali anketiranci poznajo pojem igrifikacije, kaj menijo anketiranci o možnostih vključitve svojih otrok v igrifikacijo, ter kako igrifikacija vpliva na njihove otroke. Praktični del diplomske naloge je temeljil na anketnem vprašalniku, ki smo ga oblikovali s pomočjo obstoječe literature in ga sestavili z brezplačno aplikacijo 1KA.
Na osnovi raziskave oziroma rezultatov ankete smo ugotovili, da kar 72% anketiranih staršev ne pozna pojma igrifikacija, vendar pa bi svoje otroke z veseljem vključili v igrifikacijo v izobraževanju.
Ključne besede: igrifikacija, anketiranci, motivacija, izobraževanje, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 1095; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,29 MB) |
44. Zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v času pandemije covida-19 : diplomska nalogaUroš Černilec, 2021, diplomsko delo Opis: Marca 2020 je bila v Sloveniji razglašena epidemija covida-19. Za zajezitev širjenja okužb je
država sprejela ukrepe, ki so bili vezani na omejevanje osebnih stikov, meje, zaprtje šol, vrtcev
in organizacij, delo od doma itd. Protikoronski ukrepi, katerih namen je bil omiliti posledice
epidemije, so močno vplivali na zaposlene in ostalo prebivalstvo. Varstvo pri delu in
zagotavljanje varnega delovnega okolja sta dolžnosti vsakega delodajalca, pri čemer
preprečitev možnosti širjenja okužb na delovnem mestu ni izjema. Treba je poudariti, da so bili
delodajalci popolnoma nepripravljeni na takšno grožnjo. Izkazalo se je, da v Republiki
Sloveniji skoraj ni delodajalca, ki bi imel ustrezno izdelano oceno tveganja, s čimer je bilo
onemogočeno hitro in uspešno ukrepanje delodajalcev.
Namen diplomske naloge je podrobno opisati in opredeliti odnos zaposlenih do protikoronskih
ukrepov, zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v času epidemije in njihovo soočanje z
izzivi v času epidemije covida-19. Praktični del diplomske naloge je temeljil na anketnem
vprašalniku, ki smo ga oblikovali s pomočjo obstoječe literature in ga sestavili z brezplačno
aplikacijo 1KA.
Na osnovi raziskave smo ugotovili, da je kar 70% anketirancev povedalo, da se preventivni
ukrepi pred epidemijo niso izvali in da organizacija ni imela izdelane ocene tveganja. Prav
tako smo ugotovili, da je 59% anketirancev povedalo, da korona dodatek na njih vpliva
pozitivno/motivacijsko.
Ključne besede: epidemija covida-19, protikoronski ukrepi, zaposleni, motivacija na delovnem mestu, zadovoljstvo zaposlenih, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 1207; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,69 MB) |
45. POMEN MOTIVACIJE V PROCESU FIZIOTERAPEVTSKE REHABILITACIJE PO MOŽGANSKI KAPIAna Pevec, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod in namen:. Po možganski kapi se pacienti spoprijemajo z različnimi stopnjami invalidnosti in potrebujejo fizioterapevtsko rehabilitacijo. Posameznike, ki so doživeli možgansko kap, pogosto opisujejo kot apatične, nezainteresirane in brez motivacije. Motivacijske strategije so namenjene spodbujanju k sodelovanju, medtem ko lahko njihova vključitev v rehabilitacijski proces vodi do boljših rezultatov rehabilitacije po možganski kapi. Namen diplomske naloge je s pomočjo literature proučiti pomen motivacije pacienta po možganski kapi v procesu fizioterapevtske rehabilitacije in preveriti učinkovitost motivacijskih strategij. Metode: V diplomski nalogi je v predstavljena strokovna in znanstvena literatura, pridobljena v podatkovnih zbirkah PubMed, COBISS, ScienceDirect, Google Scholar in ResearchGate. Pri izbiri literature smo upoštevali vključitvena in izključitvena merila. Rezultati: Uporaba motivacijskih strategij vpliva na povečanje sodelovanja pacienta po možganski kapi v procesu fizioterapevtske rehabilitacije. Pacienti z visoko stopnjo motivacije imajo boljše rezultate in izid rehabilitacije, medtem ko je motivacija odvisna od več dejavnikov. Uporabnost: Predstavitev učinkovitosti motivacijskih strategij in pomena motivacije v procesu fizioterapevtske rehabilitacije po možganski kapi. Omejitve: Potrebnih je še več raziskav na področju motivacije v procesu rehabilitacije po možganski kapi in učinkovitosti motivacijskih strategij.
Ključne besede: motivacija za rehabilitacijo po možganski kapi, motivacijske strategije pri rehabilitaciji po kapi, pomen motivacije, motivacijski dejavniki pri pacientih po možganski kapi
Objavljeno v ReVIS: 03.02.2022; Ogledov: 1382; Prenosov: 106
Celotno besedilo (469,95 KB) |
46. |
47. |
48. Stili komuniciranja in njihov vpliv na organizacijsko klimo in kulturo : magistrska nalogaNejc Škrabec, 2021, magistrsko delo Ključne besede: organizacija, komuniciranje, organizacijska klinma, organizacijska kultura, zaposleni, motivacija, način komuniciranja, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 12.01.2022; Ogledov: 985; Prenosov: 122
Celotno besedilo (2,26 MB) |
49. |
50. |
