Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni vidiki nadomestnega materinstva
Ana-Marija Vuković, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravo, družinsko pravo, nadomestno materinstvo, nadomestna mati, otrok, oploditev z biomedicinsko pomočjo
Objavljeno: 08.12.2017; Ogledov: 3464; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
3.
Surogacija in potreba po mednarodnopravni ureditvi
Ani Eberle, 2016

Opis: Surogacija ali nadomestno materinstvo je posebna oblika starševstva, pri katerem nadomestna mati s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo zanosi, nosi in rodi otroka in ga po rojstvu izroči nameravanim staršem ter se odpove vsem pravicam in obveznostim do tega otroka. Institut dovoljujejo le države z liberalno zakonodajno ureditvijo, medtem ko večina evropskih držav nadomestno materinstvo v celoti ali delno prepoveduje. Koncept družinske skupnosti se spreminja in prilagaja družbeni realnosti, zato so države primorane hote ali nehote slediti globalnim trendom. Tehnološki napredek omogoča neplodnim parom, da postanejo starši s pomočjo surogacije. Zaradi različne zakonodajne urejenosti v evropskem in mednarodnem okolju se nameravani starši srečujejo s težavami pri priznavanju starševskih, otrokovih in drugih pravic, pridobljenih na podlagi pogodbe o nadomestnem materinstvu. S pojavom čezmejnega nadomestnega materinstva, ko nameravani starši poiščejo nadomestno mater v tujini, so težave zaradi odsotnosti mednarodnopravnega akta, ki izhajajo iz dogovorov o nadomestnem materinstvu za udeležence dogovora in države, ki takšen institut prepovedujejo, še večje. Na podlagi proučene literature, zakonodajne ureditve evropskih in drugih držav ter mednarodne in nacionalne sodne prakse s področja surogacije ugotavljam,ali je surogacijo treba mednarodnopravno urediti in katere temeljne pravne norme bi morali v ureditvi upoštevati.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nadomestno materinstvo, nadomestna mati, problematika surogacije, mednarodna ureditev, pravne norme
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 2794; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

4.
5.
Pravno-etični vidiki postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo
Romi Borak, 2018

Opis: Kompleksnost in etična občutljivost področja oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) in posameznih tehnik asistirane reprodukcije (AR) privede do zelo raznolikega urejanja te tematike. Po preučitvi obstoječe literature, domače in tuje zakonodaje ter analize različnih pravnih ureditev je mogoče sklepati, da je nemogoče najti dveh držav, ki bi dopuščali enake tehnike in postopke, določali enaka merila za dostop in na enak način izvajali sofinanciranje. Najbolj se države razhajajo pri določanju starosti uporabnikov teh storitev, načinu sofinanciranja ali povračila stroškov, ureditvi nadomestnega materinstva in darovalskem programu. Tudi načini ureditve se od države do države razlikujejo, saj nekatere to področje urejajo z zakoni, spet druge imajo postavljene zgolj smernice. Nedvomno k temu razlikovanju pripomore še pomanjkanje skupne politike na višji ravni. Vsi relevantni mednarodnopravni in evropski dokumenti določajo namreč le določene smernice in cilje, države same pa izbirajo oblike in načine za dosego le- teh. Vse to pa vodi v reproduktivni turizem, s katerim se etična dilema v določeni državi ne razreši, temveč se zgolj premakne v drugo državo. Zaradi odprtih meja in prostega gibanja državljanov EU dandanes države ne morejo parom preprečiti, da bi pomoč poiskale v tujini, in ravno zato bi si EU morala bolj prizadevati za poenotenje tega področja, a ne z določanjem postopkov, ki naj bi jih države izvajale, temveč z vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov in določitvijo načinov izvedbe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nadomestno materinstvo, oploditve, reprodukcija, starševske pravice, reproduktivni turizem, biomedicina, družinsko pravo
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 2558; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (1023,46 KB)

6.
Nadomestno materinstvo, problematika določitve starševstva in posvojitev
Kaja Vaupotič, 2020

Opis: Nadomestno materinstvo je institut, ki (še) ni pravno urejen, zato po svetu vzbuja val etičnih, moralnih in pravnih vprašanj. Po proučitvi tako tuje kot domače literature, analizi različnih sodnih praks in različnih pravnih ureditev je mogoče sklepati, da je nadomestno materinstvo institut, ki je nujno potreben pravne ureditve, ker gre sicer za ogromno polje diskrecijskega odločanja glede določitve oziroma dodelitve zakonitega starševstva. Na osnovi proučitve različne literature je bilo ugotovljeno, da pri nadomestnem materinstvu ne gre za prodajo otrok, ker je nadomestna mati plačana za storitev in ne predajo otroka. Zaenkrat obstajajo zgolj predlogi in poskusi regulacije nadomestnega materinstva, ki pa jih je ratificiralo malo držav. Primerjana sta bila institut posvojitve in institut nadomestnega materinstva. Ugotovljena je bia ključna razlika med njima v zakonski urejenosti, pa tudi v praktični izvedljivosti. Pari se zaradi dolgotrajnosti in zapletenosti posvojitvenega postopka raje odločajo za nadomestno materinstvo, s tem pa tudi ohranijo genetsko vez. Analizirani so bili tudi precedenčni primeri, ki so imeli velik vpliv na razvoj in liberalizacijo nadomestnega materinstva. Na osnovi teh in drugih dejavnikov so se razvile tri ključne teorije, na osnovi katerih se lahko določi zakonito starševstvo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nadomestno materinstvo, oploditve z biomedicinsko pomočjo, določitev zakonitega starševstva, prokreacija
Objavljeno: 15.02.2021; Ogledov: 1595; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (520,64 KB)

7.
Postopki in pogoji za oploditev z biomedicinsko pomočjo po pravu Republike Slovenije
Eva Marina Vukosavljević, 2020

Opis: Neplodnost je v sodobni družbi še kako prisotna, saj na plodnost posameznika, poleg morebitnih obolenj, vpliva tudi sam življenjski slog, ki je danes zaradi hitrega ritma življenja pogosto nezdrav. Oploditev z biomedicinsko pomočjo označuje vrsto različnih biomedicinskih postopkov, ki se jih izvede z namenom zanositve ženske brez spolnega odnosa. Pogoji za upravičenost do postopkov OBMP v Sloveniji še vedno izključujejo samske ženske in istospolne, ki bi si želeli na tak način postati starši, prav tako je pri nas zaradi predpisanih pogojev za OBMP iz prakse izključen institut nadomestnega materinstva, ki je sicer primerna rešitev za moške istospolne partnerje in ženske, ki same ne morejo donositi otroka. Namen raziskave je prikazati urejenost postopkov OBMP v Sloveniji predvsem z vidika predpisanih pogojev, navesti vzroke za takšno ureditev in vpliv na možnosti samskih žensk in istospolnih parov ter na razvoj reproduktivnega turizma nasploh. Za namene raziskave je bila uporabljena zgodovinska, deskriptivna, primerjalna, sociološka in sintetična metoda dela. Ugotovljeno je bilo, da Slovenija spada med države s pretežno majhnim krogom upravičencev do postopkov OBMP. Razlogi za to so različni, nekateri imajo podlago v miselnosti družbe, drugi v koristi otroka, spet tretji v prepričanjih medicinske stroke. Dejstvo je, da so različne oblike družine, ne glede na njihov nastanek, vse pogostejše. Pravo se mora takšni družbeni realnosti prilagoditi na vseh področjih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: neplodnost, nadomestno materinstvo, oploditev z biomedicinsko pomočjo, starševstvo istospolnih parov, oploditev samskih žensk
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 1541; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (420,88 KB)

8.
Nadomestno materinstvo - etični vidik in primerjava pri nas in po svetu
Teja Vavpetič, 2021

Opis: Nadomestno materinstvo je institut, s katerim se ženska s pogodbo zaveže, da bo za plačilo ali neodplačno zanosila, donosila in rodila otroka ter ga po rojstvu za vedno izročila nameravanim staršem oz. sopogodbenikoma. Naročnika oz. sopogodbenika sta običajno zakonca ali osebi, ki živita v zunajzakonski skupnosti, predmet pogodbenega razmerja je otrok. Če ženska donosi in rodi otroka, ki ni nastal iz njene jajčne celice, gre za gestacijsko nadomestno materinstvo, če pa ženska donosi in rodi otroka, ki je nastal iz njene jajčne celice, govorimo o tradicionalnem nadomestnem materinstvu. Glede nadomestnega materinstva nimajo vse države enakih pravnih ureditev. Urejajo ga na tri različne načine, in sicer ga dovoljujejo, prepovedujejo ali pa ga sploh ne urejajo. V večini držav ni dovoljeno, poznamo pa kar nekaj držav, ki to dovoljujejo (npr. Rusija, Ukrajina, Indija ...). Zaradi nadomestnega materinstva so se začeli pojavljati mednarodni dogovori, veliko vlogo na mednarodni ravni pa imata Evropsko sodišče za človekove pravice in njegova sodna praksa. Nadomestno materinstvo še zdaleč nima samo pozitivnih plati. Ob tem, da je alternativna rešitev za posamezne interesne skupine, katerih skupna želja je starševstvo, institut odpira vrsto drugih problemov. Na eni strani pride do zadovoljitve potrebe po otroku, na drugi pa lahko pride do izkoriščanja žensk, predvsem v revnejših državah, pojavlja se tudi problematika 'plodnostnega turizma'. Nadomestno materinstvo postavlja vrsto etičnih, verskih in psiholoških vprašanj
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nadomestno materinstvo, nadomestna mati, družina, otrok, starševstvo
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1108; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (475,80 KB)

9.
Zdravljenje neplodnosti s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) v Sloveniji in EU
Nina Kržič, 2021

Opis: V diplomskem delu najprej obravnavam zgodovinski razvoj oploditev z biomedicinsko pomočjo, nato pojasnim pojem neplodnosti ter najpogostejše vzroke za le-to. Nadalje analiziram krog upravičencev do oploditve z biomedicinsko pomočjo ter dovoljene postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki jih imajo na voljo upravičenci do OBMP v Republiki Sloveniji. Ker so primeri, kjer pari poiščejo pomoč v tujini v porastu, prikažem tudi urejenost postopkov OBMP v nekaterih drugih evropskih državah. V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda, primerjalna metoda, ter pri opisu razvoja postopka OBMP zgodovinska metoda dela. Namen diplomske naloge je, da ovrednotim slovensko pravno ureditev OBMP in problematiko, s katero se srečujemo na tem področju ter prikažem na katere evropske države se lahko pari ali posamezniki zanesejo, kadar za njih v Sloveniji ne obstaja rešitve ali pa je ta rešitev časovno preveč odmaknjena. Cilj diplomske naloge je ugotoviti ali Slovenija spada med države z majhnim krogom upravičenj in ali je Slovenija konkurenčna na področju oploditve z biomedicinsko pomočjo glede na ostale evropske države. Z diplomsko nalogo želim, da bo ta v pomoč vsaj nekaj parom, ki se srečujejo s tovrstnimi težavami in jim tako olajšam pot pri raziskovanju in jim z zbranimi podatki pomagam pri tako težki življenjski izkušnji
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: neplodnost, oploditev z biomedicinsko pomočjo, darovanje spolnih celic, nadomestno materinstvo, evropski pravni vidiki OBMP, izvajalci postopkov OBMP
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 1183; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (418,05 KB)

10.
Etični in pravni vidiki nadomestnega materinstva
Ivana Hodak, 2023

Opis: V rimskem pravu je veljala domneva, da je mama otroka ženska, ki otroka rodi. Z razvojem novih reproduktivnih tehnologij in možnostjo zunajtelesne oploditve ta domneva v mnogih državah ne drži več. Nove reproduktivne tehnologije posameznikom, ki otroka ne morejo ali nočejo imeti po naravni poti, omogočajo alternativne možnosti pridobitve otroka. Ena od možnosti je tudi nadomestno materinstvo, ki je za mnoge edini način, da postanejo starši. Nadomestno materinstvo je pogodbeno razmerje, s katerim se nadomestna mati zaveže, da bo za plačilo ali neodplačno zanosila, donosila in rodila otroka ter ga po rojstvu prepustila nameravanim staršem. Nadomestno materinstvo je kompleksen pojav, ki ustvarja nove oblike družin in družinskih razmerij. Realnost postopka pridobivanja otrok z nadomestnim materinstvom sproža mnoga etična, pravna, sociološka, družbena in medicinska vprašanja. Z razmahom pojava nadomestnega materinstva se širi tudi praksa čezmejnega nadomestnega materinstva, ki je precej nepregledna, zato se pogosto izvaja nestrokovno, neetično in nezakonito. Nadomestno materinstvo na svetovni ravni ni enotno urejeno. Prav zaradi kompleksnosti instituta nadomestnega materinstva in vseh dilem, ki izhajajo iz njega, pa je potreba po nacionalni in mednarodni ureditvi vse večja. V prihodnje bo potrebno sprejeti mednarodni pravni akt, ki bo nadomestno materinstvo urejal celostno, enovito ter na vseh ravneh. V magistrskem delu so zbrane in analizirane obstoječe teorije in ugotovitve dosedanjih znanstvenih in strokovnih raziskav etičnih, pravnih, socioloških, družbenih ter medicinskih vidikov nadomestnega materinstva. Predstavljena je pravna ureditev instituta nadomestnega materinstva na nacionalni in mednarodni ravni. Analizirani so primeri, ki so jih obravnavala nacionalna in mednarodna sodišča. Magistrsko delo predstavlja tudi predlog regulacije instituta nadomestnega materinstva.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nadomestno materinstvo, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, nadomestna mati, nameravani starši, otrok, starševstvo
Objavljeno: 29.12.2023; Ogledov: 240; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh