Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Večina organizacij se srečuje s težavami pri izbiri primernih sistemov nagrajevanja za svoje zaposlene. Pravilno zasnovan sistem nagrajevanja je pomemben za zagotavljanje dobre kakovosti dela zaposlenih. Pomanjkljivosti v sistemu nagrajevanja lahko vodijo v težave, kot so nezadostna motivacija, slaba produktivnost ali visoka stopnja fluktuacije zaposlenih. Izrazita produktivnost, dosežki in zadovoljstvo zaposlenih so prav tako pomembni za doseganje organizacijskih ciljev ter ohranjanje konkurenčnosti na trgu. Zato je pomembno, da organizacije vzpostavijo učinkovit sistem nagrajevanja, ki spodbuja in zagotavlja ustrezne nagrade za dosežke zaposlenih. V magistrski nalogi smo proučili pomen različnih nagrad, ki vplivajo na zadovoljstvo in motivacijo zaposlenih v javnih raziskovalnih zavodih v Sloveniji. Preverili smo, kako finančne nagrade, dodatki in pohvale vplivajo na motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. Z raziskavo na podlagi anketnih vprašalnikov smo ocenili stopnjo zadovoljstva zaposlenih in ugotovili, kateri dejavnik izboljšuje raven zadovoljstva. Na vzorcu 138 zaposlenih v treh raziskovalnih zavodih v Sloveniji smo raziskali, kakšen vpliv imajo dejavniki, kot so starost, stopnja izobrazbe in delovna doba, na zadovoljstvo zaposlenih. Prav tako smo z raziskavo preverili, ali se zadovoljstvo zaposlenih med spoloma razlikuje. Zanimalo nas je tudi, ali so pošteno plačano delo, nagrade in možnost napredovanja dejavniki za zadovoljstvo zaposlenih. Ugotovili smo, da so pošteno plačano delo, nagrade in možnost napredovanja močnejši napovedniki zadovoljstva kot odnosi z nadrejenimi in sodelavci. Rezultati analize so pokazali, da so stopnja izobrazbe, pošteno plačano delo, nagrade in možnost napredovanja dejavniki zadovoljstva zaposlenih. Zadovoljstvo zaposlenih se med spoloma ne razlikuje, starost in delovna doba ravno tako ne igrata nobene vloge, medtem ko stopnja izobrazbe na zadovoljstvo zaposlenih pozitivno vpliva. Z raziskavo v javnih raziskovalnih zavodih smo na tem področju pridobili pomembne informacije, ki so bile prej za te institucije v Sloveniji zelo skope.
Ključne besede: nagrajevanje, motivacija, zadovoljstvo, napredovanje, nadrejeni, organizacija
Objavljeno v ReVIS: 08.06.2024; Ogledov: 1459; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: Delovna uspešnost je dosežek dela, ki ga v delovnem okolju dosegajo zaposleni. Lahko jo merimo, pri javnih uslužbencih jo ocenjujemo, kar je veliko bolj subjektivno od merjenja. Namen ocenjevanja delovne uspešnosti javnega uslužbenca je spodbujanje kariere, uvrščanje le-tega na ustrezno delovno mesto in ocena potrebe po dodatnem izobraževanju. Ustrezna ocena zaposlenega dodatno vzpodbudi in motivira pri delu, odločevalcem pa omogoči, da dobrega delavca primerno nagradijo. Magistrsko delo zajema pregled domače in tuje strokovne literature, ki omogoča vodilnim kadrom v javni upravi vpogled v pomen motiviranja in zadovoljstva javnih uslužbencev pri delu. V magistrskem delu sem odgovoril na vprašanja, ali je bil namen zakonodajalca, ob sprejemanju zakonodaje o ocenjevanju dela javnih uslužbencev, predvsem plačilo za opravljeno delo. Je ob načinu izvajanja ocenjevanja lahko pričakovati, da so javni uslužbenci (mednje spadajo tudi pravosodni policisti) ob odlični oceni dela v preteklem letu bistveno bolj motivirani za delo v prihodnje? Na podlagi analize pridobljenih podatkov ugotavljam, da letna ocena, ki jo vsako leto prejmejo pravosodni policisti, ni odraz kakovosti dela večine njih. Distribucija ocen se ne izvaja po načelih in zamislih zakonodajalca. Na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika, v neformalnih pogovorih s sodelavci in z metodo neposrednega opazovanja ugotavljam, da jih letna ocena, ki v bistvu ocenjuje njihovo delo v preteklem letu, ne motivira za delo v prihodnje. Prikaz vzročne povezanosti med letno oceno in motiviranostjo javnega uslužbenca pomembno vpliva na odločitve o spremembi ali dopolnitvi zakonodaje, ki ureja to področje, in posledično pripravi ukrepov za izboljšanje sistema ocenjevanja in nagrajevanja delovne uspešnosti. Ugotovitve raziskave bodo na voljo vodstvu slovenskih zavodov za prestajanje kazni zapora. Uporabnost rezultatov vidim tudi pri javnih uslužbencih v primerljivih organih.
Ključne besede: ocena delovne uspešnosti, napredovanje, motivacijski dejavniki, motivacija, javni uslužbenec, pravosodni policist
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2022; Ogledov: 2059; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,62 MB)

Ključne besede: javni uslužbenec, sistem plač v javnem sektorju, napredovanje, ocenjevanje javnih uslužbencev, nagrajevanje delovne uspešnosti, uslužbensko pravo, delovno pravo
Objavljeno v ReVIS: 23.08.2018; Ogledov: 4509; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,11 MB)

Ključne besede: javni uslužbenec, napredovanje, zakonodaja, ocenjevanje delovne uspešnosti, motivacija, nagrajevanje, varčevalni ukrepi
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2017; Ogledov: 5850; Prenosov: 290
Celotno besedilo (1,64 MB)

Opis: Skozi zgodovino se, tako v totalitarnih sistemih kakor tudi v demokratičnih družbah, izvajajo različni načini varovanja državne ureditve ter izvajanja veljavne zakonodaje. Te naloge opravljajo različne službe. Glede na družbenopolitično ureditev pa so te službe različno organizirane, posledično pa se razlikujejo tudi v pristojnostih, ki jih imajo. Na ozemlju Republike Slovenije se je med letoma 1945 in 2012 družbenopolitični sistem večkrat spremenil. Glede na obliko državne ureditve med letoma 1945 in 2012 se je organiziranost, struktura ter pristojnost milice ter kasneje policije zelo spreminjala. Na podlagi sprejete zakonodaje, ki je bila osnova za delovanje organov za notranje zadeve, so se določale naloge milice in kasneje policije, definirala se je obleka milice in policije ter druga, za delovanje milice in policije pomembna področja. Skozi leta so se spreminjala tako zunanja podoba milice, pooblastila, izobrazba, sistem izobraževanja kot tudi čini, položajne oznake, označbe nazivov in funkcij. Milica je skozi leta prešla iz vojaške v nevojaško organizirano strukturo, v civilno državno varnostno službo, ki ne varuje zgolj državne ureditve, temveč veliko pozornost posveča varovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin. S sprejemanjem zakonov, uredb in pravilnikov so se skozi leta spreminjala tako obleka kot tudi čini, položajne oznake, označbe nazivov in funkcij. Spremembe oznak so bile v sedemdesetih in osemdesetih letih zelo pogoste. Osnova za spremembo činov, položajnih oznak, označb nazivov in funkcij je bila najprej v spremembi državne ureditve oziroma družbenopolitičnega sistema. Poleg činov, položajnih oznak, označb nazivov in funkcij pa so se z uredbami določali tudi ostali znaki in simboli, ki so se spreminjali skozi vse obdobje med letoma 1945 in 2012. Razni simboli specialnosti so se nahajali najprej v romboidih na ovratnikih uniforme, kasneje, v času po osamosvojitvi, pa v obliki obeskov na srajcah oziroma jopičih in površnikih, ki so se nosili v višini prsi. Sčasoma so se določene službe ukinile, preimenovale ali drugače reorganizirale, označevanje z raznimi simboli pa se je spreminjalo tudi na podlagi praktičnosti ter funkcionalnosti uniforme. Zaradi slabega stanja na področju splošne in strokovne izobrazbe miličnikov v letih po koncu narodnoosvobodilne vojne ter posledično dajanjem dokaj velikih pooblastil pripadnikom ljudske milice, so med državljani vladali mešani občutki tako glede varnosti kot tudi zaupanja v ljudsko milico. Z višanjem in izboljševanjem stanja glede stopnje izobrazbe se je spreminjala tudi zavest miličnikov ter posledično večalo zaupanje v organe pregona. Sistem izobraževanja je sledil napredku in potrebam. Tako se je iz nekajmesečnih tečajev, ki so se izvajali ob formiranju ljudske milice, program spreminjal in skozi leta prerasel v enoletno izobraževanje, ki se je v nadaljevanju podaljšalo v dvoletno, triletno in na koncu štiriletno. Še v obdobju milice so bili ustanovljeni višješolski in visokošolski programi za vodstvene delavce. Skozi čas se je izobrazbena struktura spremenila, kar se je odražalo tudi v segmentu spremembe zasedbe delovnih mest. V letih po osamosvojitveni vojni se je izobrazbena struktura začela močno spreminjati in je dosegla zelo visok nivo ob koncu, v magistrski nalogi obravnavanega obdobja. Uveden je bil karierni sistem, ki je bistveno izboljšal stanje na področju kadrovanja in zasedbe delovnih mest. Še vedno pa sistem ni popoln in pravičen v vseh segmentih. Skozi vse obdobje je zakonodajno telo sprejemalo predpise, ki so nekaterim posameznikom dajali določene privilegije in posledično ostale potiskali v ozadje ali jih ne obravnavali enakovredno. Tudi članstvo v komunistični partiji je igralo zelo pomembno vlogo pri nominiranju posameznika na določeno delovno mesto oziroma funkcijo. Po letu 1980 se je to spremenilo in so tudi na vodilna delovna mesta lahko prihajali posamezniki, ki niso bili člani ZKJ. V magistrski nalogi je predstavljen celoten razvoj, tako zakonodaje kot tudi činov, oznak položajev in funkcij ter položajnih oznak, tako na območju Jugoslavije kot tudi po letu 1991 na Hrvaškem in tudi v Sloveniji. Bistveni vsebovani del zakonodaje pa so bili pogoji za napredovanje iz enega čina oziroma funkcije ali naziva v višjega. Skozi pregled literature in proučevanje izvedenih raziskav sem ugotavljal ugled poklica miličnika in kasneje policista ter ga skozi obravnavano obdobje primerjal s sosednjimi državami oziroma državami nekdanjega vzhodnega bloka ter državami razvite zahodne Evrope. Trenutno stanje zavesti policistov s področja dojemanja tega poklica, v smislu statusa posameznika, sem ugotavljal skozi izvedeno raziskavo, ki sem jo izvedel na Policijski upravi Kranj. Poleg tega sem v raziskavi ugotavljal, kako izobrazba, uspešnost in usposobljenost vplivajo na napredovanje v nazive. Rezultati raziskave odražajo dejansko stanje v Policiji danes. Tako posamezniki kot tudi vodstvo Policije, predvsem pa najvišji državni organi, bi se morali zavedati vsak svoje odgovornosti. S pogovori in skupnim ter usklajenim delovanjem bi vsi skupaj morali delovati v smislu višjega nivoja zagotavljanja varnosti državljanov, kar bi konzultiralo na vseh področjih in sferah življenja.
Ključne besede: milica, policija, izobraževanje, čini, uniforma, napredovanje
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 7683; Prenosov: 367
Celotno besedilo (4,81 MB)