1. PREHRANA ONKOLOŠKEGA BOLNIKA PO OPERACIJI DEBELEGA ČREVESJADomen Leskovšek, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Ustrezna prehrana ima pomembno vlogo pri okrevanju onkoloških bolnikov, saj vpliva na celjenje rane, imunski sistem, toleranco zdravljenja in tudi na splošno kakovost življenja. Po operaciji se onkološki bolniki pogosto soočajo z izgubo apetita, intoleranco na določeno hrano, slabostjo, bruhanjem ter drugimi prebavnimi težavami. Pri prehranski podpori bolnikov ima pomembno nalogo tudi medicinska sestra, ki s svojim znanjem, svetovanjem in opazovanjem pripomore k izboljšanju prehranskega statusa in splošnega počutja bolnika. Namen diplomske naloge je preučiti spremembe prehrane onkoloških bolnikov po operaciji debelega črevesa in opredeliti vlogo medicinske sestre pri prehranski podpori bolnikov.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je zajemal onkološke bolnike po operaciji debelega črevesa. V intervju smo vključili šest onkoloških bolnikov. Raziskava je potekala v aprilu in maju 2025.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest onkoloških bolnikov po operaciji debelega črevesa. Večina intervjuvancev je pred operacijo sledila manj uravnoteženim prehranskim vzorcem, s čezmernim uživanjem mesa in mesnih izdelkov ter nezadostnim vnosom sadja in zelenjave. Po operaciji je večina intervjuvancev spremenila stare prehranske navade. Prešli so na lažjo, manj mastno in bolj uravnoteženo prehrano, spremenili so tudi pogostost dnevnih obrokov. Nadalje je bilo ugotovljeno, da nekateri posamezniki po operaciji uživajo prehranske dodatke, kot so vitamini in minerali. Najpogostejše težave po operaciji so bile izguba apetita, bolečina, napenjanje in prebavne motnje. Medicinske sestre so po mnenju intervjuvancev imele pomembno vlogo pri prehranski podpori.
Razprava: Ugotovitve raziskave so pokazale, da operacija bistveno vpliva na spremembo prehranskih navad onkoloških bolnikov. Intervjuvanci se po operaciji zavedajo pomena zdrave, uravnotežene prehrane za uspešno okrevanje. Prehranske spremembe so bile v veliki meri usmerjene v lažjo oziroma lažje prebavljivo hrano, ob tem pa so se pojavljale nekatere omejitve zaradi intolerance na posamezna živila. Čeprav so bile po operaciji prisotne težave, so se intervjuvanci trudili po najboljših močeh upoštevati dieto, predlagano s strani zdravstvenega osebja. Prav tako so imele medicinske sestre pomembno vlogo pri prehranski podpori, še posebej v pooperativnem obdobju. Ugotovljeno je bilo, da je redno prehransko svetovanje s strani zdravstvenega osebja ključno za uspešno prilagoditev prehrane in pomembno vpliva na izboljšanje kakovosti življenja po operaciji. Raziskava se tako ujema z ugotovitvami iz obstoječe literature, ki poudarja pomen individualnega pristopa in strokovno podporo v prehranski obravnavi onkološkega bolnika po operaciji.
Ključne besede: prehrana, rak, onkološki bolniki, operacija debelega črevesa
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 72; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,64 MB) |
2. Dejavniki motenj spanja po opeacijah in vplivi na okrevanje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMima Mikarić, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Dober spanec je ključni del zdravega življenjskega sloga. Slaba kakovost spanja je težava, ki prizadene številne ljudi in tudi hospitalizirane paciente. V diplomskem delu smo si postavili cilj raziskati splošne težave s spanjem, s poudarkom na analizi, kako se te težave pojavljajo pri pacientih po operacijah. Metodologija: V raziskovalni nalogi smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja podatkov in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za raziskovalni instrument smo razvili strukturiran anketni vprašalnik, čigar namen je bil ugotoviti težave s spanjem pri pacientih po operacijah. Vključili smo naključno izbrano populacijo. V anketi je sodelovalo 55 ljudi, ki so do sedaj imeli kakršen koli poseg. Dobljene podatke smo obdelali v programskem orodju IBM SPSS. Rezultati: Na podlagi hipotez smo potrdili, da so nespečnosti v bolnišnicah pogosto obravnavane s predpisovanjem uspaval in z uporabo ne farmakoloških ukrepov, kot so ustvarjanje mirnega okolja, zmanjšanje hrupa ter lajšanje bolečin z uporabo analgetikov. Ugotovili smo, da starejši pacienti pogosteje poročajo o motnjah spanja v primerjavi z mlajšimi pacienti. Ženske pogosteje poročajo o motnjah spanja kot moški, prav tako pacienti, ki so imeli ortopedske in kardiovaskularne operacije. Tudi daljše hospitalizacije in prisotnost kroničnih obolenj so povezane z večjo stopnjo motenj spanja. Diskusija in zaključek: Rezultati raziskave kažejo, da demografski dejavniki pomembno vplivajo na doživljanje motenj spanja po operacijah. Starost, spol, vrsta operacije, trajanje hospitalizacije in zdravstveno stanje pred operacijo so vsi dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za motnje spanja in vplivajo na kakovost spanja pacientov v bolnišničnem okolju. Zavedanje o teh dejavnikih in njihovo obvladovanje bi lahko pomembno izboljšalo kakovost nege pacientov po operacijah.
Ključne besede: motnje spanja, operacija, pacient, nespečnost, spanje
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 75; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,48 MB) |
3. Učinki fizioterapije na bolečino in funkcijo roke po operaciji karpalnega kanala : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaMelanie Pristovnik, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sindrom karpalnega kanala je ena najpogostejših utesnitvenih nevropatij. Nastane zaradi utesnitve medianega živca na področju karpalnega kanala. Povzroča parestezije, bolečino ter v hujših oblikah atrofijo mišic. Zdravimo ga konservativno in operativno, fizioterapevtske metode se uporabljajo tako pri sindromu kot tudi po operaciji karpalnega kanala. Namen: Ugotoviti, katere fizioterapevtske metode so najbolj učinkovite pri izboljšanju funkcije roke in zmanjšanju bolečine po operaciji karpalnega kanala. Metode dela: Izvedli smo pregled strokovne in znanstvene literature. Za iskanje literature smo uporabili spletna orodja Google Scholar, PubMed, ScienceDirect, Cobiss+ in PEDro. Iskanje smo omejili na obdobje med letoma 2013 in 2023, članki so morali biti dostopni v polnem besedilu in napisani v angleškem ali slovenskem jeziku ter vključevati oceno bolečine in/ali funkcije roke. Rezultati: Raziskovalci v izbranih člankih so dokazali statistično pomemben vpliv (p < 0,05) globinskih udarnih valov, vaj, predpisanih preko računalniške tablice, ene terapije za roko ter vaj za drsenje živčevja na izboljšanje funkcije roke. Dokazali so statistično pomemben vpliv (p < 0,05) globinskih udarnih valov na zmanjšanje bolečine, kinezioterapije in terapije z ogledalom na zmanjšanje bolečine ponoči, terapije z ogledalom tudi bolečine v mirovanju. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je na obe postavki hkrati najbolje učinkovala terapija z globinskimi udarnimi valovi. Najbolj učinkovite metode za zmanjšanje bolečine po operaciji karpalnega kanala so bile tudi terapija z ogledalom in kinezioterapija. Najbolj učinkovite metode pri izboljšanju funkcije roke pa vaje na računalniški tablici, vaje za drsenje živčevja in ena terapija za roko.
Ključne besede: fizioterapija, operacija, sindrom karpalnega kanala
Objavljeno v ReVIS: 19.06.2025; Ogledov: 53; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,02 MB) |
4. Učinkovitost pooperativne rehabilitacije po operaciji hernie disci ledvene hrbteniceTadeja Černec, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Hernia disci (v nadaljevanju: HD) je najpogostejša posledica degenerativnih sprememb hrbtenice. Pacienti običajno navajajo hudo bolečino v ledvenem delu hrbtenice, mravljinčenje, izgubo občutka, šibkost mišic ali celo parezo. Kadar bolečina kljub konservativnemu zdravljenju vztraja, se pacientu predlaga operacija, ki je praviloma povezana s pooperativno bolečino, z zmanjšanim obsegom gibljivosti hrbtenice ter z opravljanjem vsakodnevnih aktivnosti. Zato je zelo pomembno vključevanje pacientov v pooperativno rehabilitacijo. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti učinkovitost pooperativne rehabilitacije po operaciji HD ledvene hrbtenice. Metode: Za diplomsko nalogo je bila izvedena raziskava s pomočjo standardiziranega vprašalnika Oswestry Low Back Pain Disability Index za ocenjevanje pacientovih dnevnih in telesnih zmogljivosti. V raziskavo je bilo vključenih 52 pacientov po operaciji HD ledvene hrbtenice. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da se je pacientom po končani rehabilitaciji po operaciji HD ledvene hrbtenice intenziteta bolečine v ledveni hrbtenici in v nogi statistično pomembno zmanjšala ter se je izboljšala zmogljivost pri opravljanju dnevnih in telesnih aktivnosti. Uporabnost: Rezultati naše raziskave so uporabni v postopku rehabilitacije po operaciji HD, saj kažejo da ima pooperativna rehabilitacija ključno vlogo pri zmanjšanju bolečine in povečanju zmogljivosti pacientov pri opravljanju dnevnih in telesnih aktivnosti. Omejitve: Omejitev naše raziskave vidimo v majhnosti vzorca ter krajšem obdobju spremljanja pacientov.
Ključne besede: hernia disci, rehabilitacija, fizioterapija, operacija hernie disci
Objavljeno v ReVIS: 05.06.2025; Ogledov: 202; Prenosov: 5
Celotno besedilo (812,51 KB) |
5. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI STAROSTNIKA S SIVO MRENOVeselka Šušak, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Siva mrena je bolezen, ki prizadene veliko starejših ljudi in povzroča zmanjšano ostrino vida, kar prispeva k slabši kakovosti življenja starostnika. Namen diplomske naloge je preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi starostnika s sivo mreno.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela smo zbrali, analizirali in sintetizirali primarne ter sekundarne vire. Primarne podatke za analizo smo pridobili s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz Cobiss, PubMed, Google učenjak.
Rezultati: Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre ključno in kompleksno vlogo pri obravnavi starostnikov pred in med operacijo sive mrene ter po njej. Njihovo strokovno delo zahteva individualni pristop s poudarkom na zagotavljanju varnosti pacienta. Pomembne naloge medicinskih sester so informiranje pacienta, timsko delo in celostna obravnava. Med glavnimi izzivi, ki vplivajo na kakovost oskrbe, so prenatrpanost operacijskih programov, pomanjkanje kadra in dolge čakalne dobe. Informiranje poteka ustno in pisno, pri čemer je ključnega pomena
preverjanje razumevanja informacij. V pogosto koristno podporo so tudi svojci pacientov. Udeleženci raziskave so poudarili, da pomanjkanje kadra otežuje kakovostno komunikacijo in informiranje. Pred operacijo medicinske sestre izvajajo specifične preiskave in pripravljajo pacienta. Med operacijo spremljajo vitalne funkcije, instrumentirajo in dokumentirajo postopek. Po operaciji se osredotočajo na aplikacijo terapije, izobraževanje pacienta o nadaljnji
oskrbi in preprečevanje pooperativnih zapletov. Tako njihovi strokovnost in prilagodljivost pomembno prispevata h kakovosti celotne obravnave pacienta.
Razprava: V izvedeni raziskavi smo ugotovili, da oftalmološke medicinske sestre potrebujejo visoko stopnjo specifičnega znanja in veščin pri oskrbi starostnikov po operaciji sive mrene. Z različnimi praksami za operacijo sive mrene in naraščajočim številom starostnikov z motnjami vida obstaja možnost za boljšo organizacijo storitev in kakovost oskrbe.
Ključne besede: Vloga medicinske sestre, operacija, siva mrena, starostnik.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 548; Prenosov: 35
Celotno besedilo (2,11 MB) |
6. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO TIMPANOPLASTIKIMatevž Pucelj, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Timpanoplastika je operativni poseg v srednjem ušesu oziroma bobniču. Obstaja več pristopov za ta poseg, ustreznega izbereta pacient in zdravnik po predhodni analizi anamnestičnih podatkov, kliničnem pregledu ter v skladu z želenim rezultatom. Uho je delikaten organ, saj operater s prostim očesom težko vidi majhne strukture, zato si pri delu pomaga z mikroskopom in endoskopom. Posegi so lahko elektivni, kar pomeni, da ima medicinska sestra več časa in možnost natančnejše priprave pacienta na operativni poseg, hkrati ima tudi pacient več možnosti za pridobitev pojasnil o možnih zapletih, pooperativnem okrevanju, naravi postopka in podobnem. Tudi če gre za urgenten primer, pri katerem je lahko ogroženo življenje pacienta ter je treba ukrepati hitro in natančno, moramo pacienta informirati in mu pustiti možnost odločitve.
Metode: V raziskavo smo vključili 6 zdravstvenih delavcev, ki imajo minimalno 1 leto delovnih izkušenj na otorinolaringološkem področju. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje znanstvene oz. strokovne literature ter podatkovnih baz PubMed, Cobiss, Google Scholar, CINAHL in Medline smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah raziskave so bila upoštevana etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo kvantitativno analizirali, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke pa v posamezne kode ter jih interpretirali.
Rezultati: V raziskavi so sodelovali medicinske sestre in zdravstveni tehniki, ki delujejo na otorinolaringološkem področju vsaj 1 leto. Ugotovili smo, da intervjuvanci prepoznajo zaplete po timpanoplastiki, poznajo potrebne intervencije ter metode preprečevanja zapletov; prav tako poznajo navodila, ki jih je treba posredovati pacientu, da bo lahko aktivno sodeloval v procesu zdravstvene nege. Intervjuvani poznajo potek oskrbe pacienta po timpanoplastiki; pri tem so omenili, da ni večjih razlik v oskrbi po posegu, ne glede na to, ali je bil izveden v splošni ali v lokalni anesteziji.
Razprava: Intervjuvani zdravstveni delavci imajo potrebno znanje za kakovostno in varno obravnavo pacienta po timpanoplastiki, obenem poznajo možne zaplete in načine za njihovo preprečevanje.
Ključne besede: srednje uho, operacija, perforacija, bobnič, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 06.03.2024; Ogledov: 1468; Prenosov: 104
Celotno besedilo (2,56 MB) |
7. |
8. Ocenjevanje učinkovitosti fizioterapevtske obravnave po operaciji rotatorne manšeteVita Krese, 2022, diplomsko delo Opis: Ruptura rotatorne manšete (v nadaljevanju: RM) je najpogostejši vzrok bolečine in omejitve funkcije ramenskega obroča. Pojavlja se tako pri mlajših, večinoma kot travmatska poškodba tetive RM, ali pri starejših, pri katerih prevladuje degenerativna preobremenitev tetive, ki posledično povzroči rupturo RM. Zdravnik se skupaj s pacientom, glede na velikost rupture in pacientove želje, odloči za operativno ali konzervativno zdravljenje. Najpogostejša intervencija po poškodbi RM, predvsem pri mlajših osebah in masivnih rupturah, je artroskopsko operativno zdravljenje. Ne glede na izbiro zdravljenja je pomembna čimprejšnja vključitev pacienta v program rehabilitacije. Glede na zdravniško pooperativno oceno in dejavnike tveganja se pacient vključi v program rehabilitacije, ki mu omogoča najbolj optimalen napredek v procesu okrevanja po operaciji RM. Zaradi pomembnosti rehabilitacije v procesu celjenja tetive po operativnem zdravljenju RM smo v diplomski nalogi predstavili ugotovitve učinkovitosti štirinajstdnevne zdraviliške rehabilitacije po operaciji RM. V raziskavo smo vključili 40 pacientov, ki so bili na rehabilitaciji v Diagnostično rehabilitacijskem centru Terme Zreče. Kot pokazatelj učinkovitosti štirinajstdnevne rehabilitacije smo uporabili Ocenjevalno lestvico za ramo Univerze Kalifornija, Los Angeles (UCLA Shoulder Rating Scale). Ugotovitve naše raziskave kažejo, da se bolečina po štirinajstdnevni zdraviliški rehabilitaciji na lestvici od 1 do 10 izboljša za 2,95 stopnje, kar je statistično značilno (p < 0,05). Prav tako smo ugotovili, da se gibljivost povprečne aktivne elevacije poveča s 103,9 stopinj na 131,3 stopinje, kar pomeni statistično značilno izboljšanje za 27,4 stopinje (p < 0,05). S potrditvijo obeh hipotez smo dokazali, da sta glavna cilja rehabilitacije izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje bolečine ramenskega sklepa uspešno dosežena.
Ključne besede: rotatorna manšeta, rehabilitacija, fizioterapija, ruptura, operacija
Objavljeno v ReVIS: 13.09.2022; Ogledov: 1675; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,75 MB) |
9. Organizacija združenih narodov kot dejavnik miru in varnosti : magistrsko deloKelly Mencinger, 2020, magistrsko delo Opis: Organizacija združenih narodov je organ, katere glavni namen je varovati mednarodni mir in varnost. Želja je skrbeti za kolektivno varnost vseh držav članic, ki so podpisnice Ustanovne listine OZN. Najpomembnejšo vlogo pri ohranjanju miru in varnosti ima Varnostni svet, natančneje stalne članice, ki imajo poseben položaj, saj imajo države stalno članstvo ter pravico do veta. Nesoglasje ali nepripravljenost stalnih članic je posledica, da do odločitev ali posega mednarodne skupnosti ne pride, čeprav bi bil tak poseg nujen. Zaradi nesoglasja med stalnimi članicami je Generalna skupščina sprejela resolucijo Združeni za mir, ki določa, da ima Generalna skupščina možnost, da se sestane na nujnem posebnem zasedanju in priporoči kolektivne ukrepe. Namen resolucije je, da bi se v prihodnje izognili problemom, to je nasprotovanju med stalnimi članicami Varnostnega sveta. Generalna skupščina je večkrat obravnavala vprašanja in sprejemala resolucije, ki posredno priporočajo ravnanje Varnostnemu svetu. Iz tega lahko vidimo, da je Generalna skupščina pomemben organ, pristojen za varovanje mednarodnega miru. Države članice morajo spoštovati Ustanovno listino, v kateri je določeno, da je prepovedano uporabiti silo, hkrati pa pojasni, katere so pravno dopustne oblike uporabe sile. Država lahko izvaja oborožene ukrepe, vendar mora biti resolucija avtorizirana s strani Varnostnega sveta. Če do vojaških ukrepov pride brez avtorizacije, pa je naloga OZN, da vzpostavi mirovno operacijo, hkrati pa pozove stranke v sporu, naj prenehajo z ogrožajočimi nevarnostmi in naj spor poskušajo rešiti na miren način. Raziskovalne metode, ki smo jih uporabili v magistrskem delu, so analiza in interpretacija ter zgodovinsko-razvojna, primerjalna in opisna metoda
Ključne besede: varnostni svet, Generalna skupščina, mir, varnost, mirovna operacija
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2021; Ogledov: 2268; Prenosov: 130
Celotno besedilo (763,51 KB) |
10. FIZIOTERAPEVTSKA REHABILITACIJA BOLNIKA PO OPERACIJI HERNIE DISCI LEDVENE HRBTENICETereza Remih, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Hernia disci je lahko eden od vzrokov za bolečino v križu. Kaže se z znaki in simptomi ledvenega radikularnega sindroma. Najpogosteje se pojavlja pri mlajši in srednji populaciji. Zdravljenje lahko poteka konservativno ali operativno. Namen diplomske naloge je pregledati znanstveno in strokovno literaturo ter primerjati učinke različnih fizioterapevtskih terapij po operaciji hernie disci v ledvenem delu hrbtenice in njihov vpliv na bolečino in funkcijo ledvenega predela. Metode: Iskanje literature smo izvedli v splošnih podatkovnih zdravstvenih in medicinskih zbirkah: Cochrane Library, PEDro in PubMED. Vključitvena merila so bila: randomizirane kontrolirane študije objavljene po letu 2008, rehabilitacija po operaciji hernie disci v ledvenem predelu, laminektomija, discektomija, mikrodiscektomija, študije v angleškem jeziku, ocena po lestvici PEDro višja ali enaka 4. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih 10 raziskav, ki so proučevale učinke fizioterapevtskih postopkov po operaciji hernie disci. Rezultati so pokazali učinkovitost fizioterapije glede izboljšanja funkcionalnega statusa in zmanjšanje bolečine. Uporabnost: Primerjava učinkov različnih intervencij na bolečino in funkcionalni status. Omejitve: Raziskave, pri katerih nismo dostopali do celotnega besedila, poškodovanci z diagnozo hernie disci v ledveni hrbtenici, ki niso bili zdravljeni operativno, poškodovanci z diagnozo hernie disci, ki ni prisotna v ledveni hrbtenici, študije s pregledom literature, raziskave, ki še niso končane in raziskave, starejše od 10 let.
Ključne besede: Fizioterapija, rehabilitacija, operacija hernie disci
Objavljeno v ReVIS: 21.01.2020; Ogledov: 5023; Prenosov: 535
Celotno besedilo (1,20 MB) |
