1. |
2. |
3. POGLED STARŠEV NA MEDIJSKO PISMENOST OTROK V OSNOVNI ŠOLITeja Svoljšak Zorec, 2024, ni določena Opis: Medijska pismenost je sposobnost kritičnega razumevanja, uporabe in ustvarjanja medijskih vsebin v najrazličnejših oblikah. V sodobnem svetu, kjer so otroci od malih nog izpostavljeni množičnim medijem, je ta veščina postala ključnega pomena za izobraževanje otrok in njihov razvoj. Pogled staršev na medijsko pismenost tako igra pomembno vlogo pri tem, saj se znanja in spretnosti pridobivajo tako doma v času primarne socializacije kot tudi kasneje v šoli. Kljub priznavanju pomena medijske pismenosti se starši soočajo s številnimi izzivi. Eden od glavnih izzivov, ki smo jih zaznali med našo kvalitativno analizo, je hitrost tehnološkega napredka, ki staršem pogosto onemogoča, da bi bili korak pred svojimi otroki v poznavanju novih medijskih trendov. Zraven tega jih skrbi pomanjkanje ustreznih izobraževalnih virov in programov, ki bi otroke sistematično učili medijske pismenosti. Starši imajo različen pogled in dojemanje medijske pismenosti od svojih otrok. Glavne razlike se kažejo predvsem glede na njihovo razumevanje medijev in izkušnje z mediji ter vrednotami v življenju. Medijska pismenost neposredno vpliva na otrokovo sposobnost kritičnega razumevanja in uporabe medijev, saj starši s svojim znanjem in zgledom usmerjajo otrokovo vedenje v medijih. Bolj kot so starši medijsko ozaveščeni, bolje lahko prek procesa socializacije in prenosa kulturnega kapitala pomagajo otrokom pri razvijanju veščin na področju medijev ter jih zaščitijo pred škodljivimi vsebinami. Pogledi staršev na medijsko pismenost otrok v osnovni šoli poudarjajo potrebo po celostnem pristopu k izobraževanju, ki vključuje tako sodelovanje med starši, učitelji in šolami. Starši tako priznavajo pomembnost medijske pismenosti za varno in informirano udeležbo njihovih otrok v sodobni družbi ter izražajo potrebo po večji podpori in izobraževanju na tem področju. Za dvig medijske pismenosti med celotnim prebivalstvom sta tako ključna vključevanje programov medijske vzgoje v šolski kurikulum ter organizacija neformalnega izobraževanja tako za otroke kot tudi odrasle. Pri tem sta pomembna tudi spodbujanje kritičnega mišljenja in uporaba zanesljivih virov informacij pri vsakodnevni rabi medijev.
Ključne besede: medijska pismenost, pogled staršev, osnovna šola, socializacija, uporaba medijev, izobraževalni programi, varnost na spletu
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2024; Ogledov: 665; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,13 MB) |
4. E-učbeniki za osnovne šole v Sloveniji : magistrska nalogaAljoša Marko, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi sem raziskal in analiziral uporabo e-učbenikov v osnovnih šolah. Ugotovil sem, kateri e-učbeniki so potrjeni za osnovne šole, kakšen delež predstavljajo glede na vse potrjene učbenike in katere založbe jih izdajajo. Sestavil sem sezname potrjenih e-učbenikov po posameznih razredih in predmetih ter ugotovil, da e-učbeniki predstavljajo 20 % vseh potrjenih učbenikov. Največja založba pri izdaji e-učbenikov je Založba Rokus Klett, ki je izdala 55 % vseh potrjenih e-učbenikov. V nadaljevanju sem ugotavljal, kako učitelji izbirajo in uporabljajo e-učbenike pri pouku. Izkazalo se je, da je kar 44 % učiteljev, ki uporabljajo e-učbenik pri pouku, preizkusilo le tega, ki ga uporabljajo, ter da učitelji uporabljajo e-učbenike predvsem za utrjevanje snovi in za prikazovanje video posnetkov. Na koncu sem še primerjal dva e-učbenika, ki sta potrjena za matematiko v devetem razredu. V primerjavi sem ugotavljal prednosti in slabosti, ki jih posamezen e-učbenik ima v primerjavi z drugim.
Ključne besede: e-izobraževanje, e-gradiva, e-učbeniki, osnovna šola, založba
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2023; Ogledov: 1849; Prenosov: 82
Celotno besedilo (2,49 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Vloga organizacijske kulture kot dejavnika kakovosti osnovne šole v Republiki Sloveniji : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeNadja Pahor Bizjak, 2012, magistrsko delo Opis: Organizacijska kultura šole in njen razvoj v smeri izboljševanja kakovosti sta v
zadnjem desetletju v središču pozornosti strokovne javnosti, ki se ukvarja z razvojem šol.
Šolska kultura, neločljivo povezana z nacionalno kulturo in vpeta v individualnost
posameznikov, ki jo sestavljajo, je tista neotipljiva, nevidna, a mogočna sila, ki določa
organizacije in njihovo delovanje. Tudi zavedanje o nujnosti in potrebnosti spremljanja,
obvladovanja in izboljševanja kakovosti vzgojno izobraţevalnih ustanov počasi prodira v
vsakdanje ţivljenje osnovnih šol. Šolska kultura v veliki meri odloča, kako uspešno bodo
spremembe, tudi v smislu izboljševanja kakovosti, zaţivele v praksi.
V mednarodni raziskavi poučevanja in učenja TALIS, ki je potekala leta 2008, so
zbrali in preučili podatke, ki so povezani s poučevanjem, prepričanji in stališči učiteljev o
poučevanju ter s pedagoškimi, vodstvenimi in upravnimi vprašanji v zvezi z delom ravnatelja.
Ker so ta področja sestavni del šolske kulture in procesa izboljševanja kakovosti, smo v
empiričnem delu s pomočjo sekundarne analize podatkov izpostavili dejavnike organizacijske
kulture, ki lahko vplivajo na kakovost osnovnih šol.
Rezultati empirične raziskave so potrdili, da elementi šolske kulture osnovnih šol v
Sloveniji še vedno niso prerasli okvirov tradicionalne šole v celoti, vendar določena
prepričanja in sodelovalne prakse kaţejo na premike proti procesno-razvojni in sodelovalni
kulturi.
Ključne besede: organizacijska kultura, šolska kultura, osnovna šola, nacionalna kultura, izboljšanje kakovosti, raziskava TALIS
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 3968; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,05 MB) |
10. Prenos znanja med vzgojitelji vrtcev in učitelji osnovnih šol : magistrska nalogaMateja Matko, 2015, magistrsko delo Ključne besede: znanje, prenos znanja, učenje, izobraževanje, vrtec, osnovna šola, vzgojitelji, učitelji
Objavljeno v ReVIS: 12.01.2021; Ogledov: 2104; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,02 MB) |
