Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča V diplomskem delu smo predstavili razvoj enoletnega otroka in kakšni naj bi bili razvojni mejniki pri otroku s starostjo enega leta. Želeli smo predstaviti presejalni test Denver II in ugotoviti ali se razvoj enoletnega otroka s pomočjo presejalnega testa Denver II v obdobju med 2015-2019 spreminja. Metoda Raziskovalni del diplomskega dela je kvantitativen, kar pomeni, da smo podatke črpali iz izvedenih presejalnih testov Denver II. Podatke smo pridobivali tako, da smo naključno izbrali 150 otrok, ki so presejalni test Denver II že izvedli. Izbrali smo si obdobje med 2015-2019. Podatke smo časovno zbirali od 10. 07.–11. 09. 2023. Rezultati Rezultati raziskave so pokazali, da je opaziti razliko v razvoju enoletnega otroka med letoma 2015-2019. Največ težav je bilo v obdobju med 2015-2019 zaznati na področju fine motorike in socializacije. Prav tako so rezultati raziskave pokazali, da je več neuspešnih presejalnih testov opravilo deklet kot dečkov. Razprava Preventivni sistematski pregledi so še kako pomembni za zgodnje odkrivanje otrokovega razvoja ter so bistvenega pomena, saj se lahko veliko prej in pri nekaterih otrocih v ustreznem času odkrije vzroke nepravilnosti in se lahko usmeri v zdravljenje in izboljšanje težav. Vključevanje presejalnega testa Denver II je ključnega pomena, tudi izvedba testa, ki ga opravlja medicinska sestra oz. zdravstveni delavec, je ključna.
Ključne besede: otrok, presejalni test, Denver test II, razvoj
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2025; Ogledov: 119; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Uvod in namen: Spinalna mišična atrofija je redka genska bolezen, ki prizadane del živčnega sistema, zadolženega za premikanje skeletnih mišic. Poznamo štiri tipe bolezni, vsaka od njih se izraža na drugačen način. Vsem je skupno, da imajo oboleli težave z motoričnimi funkcijami, lahko tudi z dihanjem in požiranjem. Naloga fizioterapevta je pravilna izvedba specifičnih vaj in edukacija pacienta o pomembnosti vadbe ter celostne fizioterapevtske obravnave. Izvaja vadbo za ohranjanje mišične moči in mišičnega tonusa, da prepreči nadaljnje slabljenje mišic. Metode: Diplomska naloga ima obliko pregleda literature na temo rehabilitacije otrok s spinalno mišično atrofijo. Vključitveni kriteriji zajemajo tematiko o rehabilitaciji otrok s spinalno mišično atrofijo, literaturo, randomizirane in kontrolirane klinične raziskave, napisane v angleškem in slovenskem jeziku. Rezultati: Pri obravnavi otrok s spinalno mišično atrofijo, je pomembno vključevanje in celostno sodelovanje multidisplinarnega tima, učinkovitost vadbe in pomembnost fizioterapevtske obravnave. Uporabnost: Diplomska naloga je namenjena vsem, ki želijo razumeti potek bolezni, različne možnosti za njeno zdravljenje in potek fizioterapevtske obravnave pri pacientih, Omejitve: Raziskano področje je potrebno še dodatnih raziskav, s katerimi bi lahko bolje razumeli razvoj bolezni in možnosti zdravljenja spinalne mišične atrofije.
Ključne besede: Spinalna mišična atrofija, možnosti zdravljenja s SMA, fizioterapevtska obravnava otrok s SMA, razvojno nevrološka obravnava.
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 426; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Namen: Ugotoviti smo želeli, kako uporaba elektronskih naprav vpliva na kognitivni, čustveni, socialni in fizični razvoj osnovnošolskih otrok v Sloveniji ter kako je povezana s tveganjem za digitalno zasvojenost. Metode: Naša raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, pri čemer smo uporabili deskriptivno statistiko, korelacijsko analizo, linearno regresijsko analizo, Hi-kvadrat test, Cramerjev V test, in Cronbachov test konsistentnosti. Rezultati: Večina otrok je elektronske naprave uporabljala manj kot 2 uri na dan. Alternativne hipoteze, ki nam jih je uspelo potrditi s korelacijsko analizo, so pokazale šibek ali zmeren korelacijski koeficient (0,128 < | ρ | < 0,377). Statistična značilnost je bila konsistentno zelo visoka (p = 0,000). Bolj pogoste uporabe elektronskih naprav v večernih urah nam ni uspelo povezati s slabšimi izidi čustvenega razvoja ali težavami s spanjem in koncentracijo. Korelacije so bile zelo šibke (–0,21 < ρ < –0,11), pojasnjena varianca je bila zanemarljiva (0,01 < ρ-kvadrat < 0,05) in tudi Cramerjev V test je bil šibek (0,13 < V < 0,18). Prav tako nam ni uspelo potrditi vpliva demografskih dejavnikov družine na pogostost uporabe elektronskih naprav pri otrocih, saj je bila statistična značilnost Hi-kvadrat testa pri obeh alternativnih hipotezah prenizka. Test vpliva izobrazbe staršev je pokazal nizko statistično značilnost le v kontekstu naše raziskave (p = 0,003), medtem ko je test vpliva vrste družinske strukture, pokazal zelo nizko statistično značilnost (p = 0,342). Zaključek: Ugotovili smo, da je daljši čas, preživet pred elektronskimi napravami, koreliran z višjim tveganjem za digitalno zasvojenost ter s slabšimi izidi pri kognitivnem in socialnem razvoju osnovnošolskih otrok. Vpliv na fizični razvoj je bil negativen, čeprav nam ga ni uspelo v celoti pojasniti, medtem ko je vpliv na čustveni razvoj ostal popolnoma nepojasnjen. Na podlagi ugotovitev raziskave priporočamo uravnotežen pristop k uporabi elektronskih naprav pri otrocih, tako v domačem kot v šolskem okolju.
Ključne besede: elektronske naprave, digitalni mediji, osnovnošolski otroci, razvoj otrok, čas pred zasloni, vpliv tehnologije, demografski vpliv, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 379; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,13 MB)

Opis: V magistrskem delu je obravnavana problematika odvzema otrok staršem v kontekstu sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in njen vpliv na nacionalne zakonodaje v državah članicah Evropske unije. Poseben poudarek je na sorazmernosti ukrepov odvzema otrok in zaščiti pravic otrok ter staršev v teh postopkih. Naloga analizira primere iz držav članic ter sodbe ESČP, ki obravnavajo vprašanja odvzema otrok staršem zaradi različnih razlogov, kot so revščina, domnevna zloraba, invalidnost staršev in drugi družinski pogoji. Osrednji cilj naloge je oceniti učinkovitost in skladnost nacionalnih zakonodaj z evropskimi pravnimi standardi, še posebej v luči 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. V teoretičnem delu so obravnavane ključne sodbe ESČP, kot so Neulinger in Shuruk proti Švici, K. in T. proti Finski, Kutzner proti Nemčiji, Wallová in Walla proti Češki republiki, Saviny proti Ukrajini, A.K. in L. proti Hrvaški ter Hanzelkovi proti Češki republiki. Analizirani so pravni standardi, ki jih je postavilo ESČP, ter njihova implementacija v nacionalne pravne sisteme. V empiričnem delu naloga preučuje skladnost slovenske zakonodaje s sodbami ESČP ter izzive pri izvajanju pravnih jamstev v postopkih odvzema otrok. Ugotovitve kažejo, da je slovenska zakonodaja v veliki meri skladna z evropskimi standardi, vendar se v praksi pojavljajo določeni izzivi, kot so dolgotrajni postopki, pomanjkljivo usklajevanje med socialnimi službami in sodišči ter omejena dostopnost do ustrezne pravne pomoči za starše. Ključni zaključki naloge poudarjajo pomembnost sorazmernosti pri odvzemu otrok in nujnost upoštevanja pravic staršev, še posebej v primerih, ko so razlogi za odvzem otroka povezani s socialno-ekonomskimi težavami ali invalidnostjo staršev. Naloga prav tako izpostavlja potrebo po izboljšavah v usklajevanju postopkov in medinstitucionalnem sodelovanju za zaščito najboljšega interesa otroka.
Ključne besede: odvzem otrok, Evropsko sodišče za človekove pravice, družinsko življenje, 8. člen EKČP, pravice staršev, pravice otrok
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 472; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,62 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Medicinska sestra se pri delu v urgentni infekcijski ambulanti sreča s kompleksnimi stanji, kot so akutni bronhiolitis, vročinski krči, oslovski kašelj, klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Medicinska sestra izvaja številne negovalne intervencije in tehnično diagnostične posege, kot so odvzem kužnin, vzpostavitev intravenske poti ter aplikacija zdravil, aplikacija kisika itd. Pomembno vlogo opravlja tudi pri sprejemu otroka v bolnišnico in pri preprečevanju prenosa nalezljivih bolezni. Pri svojem delu uporablja načela atravmatske komunikacije z otrokom in starši. Namen raziskave je bil preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi otroka v urgentni infekcijski ambulanti. Metode: V raziskavi sta bila uporabljena kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena predloga za polstrukturiran intervju. Raziskava je potekala od junija do avgusta 2024. Vzorec je bil namenski in vključuje šest diplomiranih medicinskih sester, ki sodelujejo pri obravnavi otroka v urgentni infekcijski ambulanti. Pri zbiranju in obdelavi podatkov smo upoštevali vsa etična načela raziskovanja. Rezultati: Pet od šestih intervjuvank je pri obravnavi otroka v urgentni infekcijski ambulanti pozornih na razpoloženje in obnašanje otroka ter na prisotnost izpuščajev na koži, vse intervjuvane pa so pozorne na odstopanja pri merjenju vitalnih funkcij. Ena izmed njih poleg vsega naštetega pozornost posveča tudi stanju zavesti otroka, opazovanju bolečine, ki se lahko kaže z neutolažljivim jokom, ter opazuje mikcije. Vse intervjuvanke ob pojavu dihalne stiske pri otroku dvignejo vzglavje, aplicirajo kisik, izmerijo vitalne funkcije in naredijo toaleto nosu. Vse intervjuvanke navajajo, da starši otrok z vročinskimi krči tekom hospitalizacije (24-urno opazovanje) in tik pred odpustom prejmejo natančna ustna in pisna navodila, ki so opremljena tudi s slikovnim gradivom. Prav tako navajajo, da starši prejmejo recept za rektiolo Stesolida, ki ga aplicirajo v primeru ponovitve vročinskih krčev, ki so daljši od dveh minut. Staršem otroka, ki je bil nenačrtovano sprejet v bolnišnico, nudijo podporo s pravočasnim podajanjem informacij in z odgovarjanjem na zastavljena vprašanja. Ena izmed njih izpostavlja, da delajo po ustaljenem protokolu o sprejemu otroka na bolnišnični oddelek. Vse intervjuvanke se ob sprejemu otroka na oddelek soočajo s številnimi izzivi, izpostavile so nesodelovanje otrok, kar je verjetno posledica strahu tako staršev kot otrok. Ena od njih je navedla tudi izzive s pomanjkanjem kadra in prostora ter težave s sporazumevanjem, ki nastanejo pri starših in pacientih, ki ne govorijo slovenskega jezika. Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da intervjuvane medicinske sestre dihalno stisko pri otroku, ki preboleva akutni bronhiolitis, prepoznajo z uporabo pomožne dihalne muskulature, tahipnejo, zavračanjem hrane in pijače, utrujenostjo oz. apatičnostjo otroka, pa tudi z nizko saturacijo, cianozo ter stokanjem ob izdihu. Ob pojavu vročinskih krčev pri otroku ga dajo v stabilni bočni položaj, aplicirajo antipiretik in otroka fizikalno hladijo. Če se vročinski krč po dveh minutah ne prekine spontano, aplicirajo rektiolo diazepama. Primarna naloga medicinske sestre v urgentni infekcijski ambulanti je triaža oz. začetna ocena stanja otroka, nato pa merjenje vitalnih funkcij, odvzem različnih kužnin, opazovanje otrokovega obnašanja, odziv na dražljaje iz okolice, opazovanje kože in sluznice, stanja zavesti ter ocenjevanje bolečine. Za lajšanje stiske pri otrocih uporabljajo komunikacijo, ki je prilagojena njihovi starosti in razvojni stopnji, vse postopke natančno razložijo ter razbremenijo otroka z uporabo igrač, štampiljk, bombonov in pobarvank.
Ključne besede: Medicinska sestra, urgentna infekcijska ambulanta, otrok.
Objavljeno v ReVIS: 08.12.2024; Ogledov: 608; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,37 MB)