1. Pravice in obveznosti posvojiteljev in posvojenih otrok v slovenskem pravu : magistrsko deloAna Tia Tratnik, 2025, magistrsko delo Opis: Posvojitev kot institut družinskega prava pomeni eno izmed oblik varstva otrok v slovenskem pravnem redu. Posvojeni otrok se s posvojitvijo v celoti integrira v družino posvojitelja, pri čemer se med njima vzpostavi razmerje, ki je iz pravnega vidika enako razmerju med staršem in otrokom. Zaradi pravnih posledic in narave razmerja posvojitve, posvojitelju in otroku pripadajo enake pravice in obveznosti kot staršem in otrokom. Med drugim pa je zaradi drugačnega dejanskega stanja mogoče sklepati, da posvojitelju in otroku pripadajo tudi dodatne pravice in obveznosti. Te so opredeljene v številnih nacionalnih in nadnacionalnih pravnih virih. Nacionalni pravni viri zajemajo URS, DZ in druge področne zakone, ki določajo pogoje ali ostale vidike posvojitev in obravnavajo pravice in obveznosti udeležencev v razmerju posvojitve. Najpomembnejši nadnacionalni vir pa predstavlja KOP. Določbe v omenjenih aktih sledijo načelu največje koristi otroka, ki mora biti vodilo za odločitve, vezane na otroka. Ustavno varstvo otrok je zagotovljeno v 56. členu URS, posebno varstvo pa se zagotavlja otrokom, za katere starši iz določenih razlogov ne skrbijo. Zaradi posebnega varstva otrok so njihove pravice bolj poudarjene, medtem ko so pri staršu in posvojitelju bolj poudarjene obveznosti zaradi izvrševanja starševske skrbi. Slovenski pravni red in tuje pravne ureditve celovito urejajo pravice in obveznosti posvojiteljev in otrok, pri čemer so si v nekaterih vidikih podobne, v drugih pa se bistveno razlikujejo. Ker je posvojitev redko pravno razmerje, je sodna praksa na tem področju omejena in zajema zgolj posamezne pravice in obveznosti (ali njihove vidike) posvojiteljev in otrok. Ključne besede: posvojitev, posvojitelj, otrok, pravice, obveznosti, družinsko pravo, slovensko pravo Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 130; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,62 MB) |
2. Spremljanje razvoja otrok v prvem letu starosti v obdobju med 2015–2019 s presejalnim testom Denver II : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMateja Škof, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča V diplomskem delu smo predstavili razvoj enoletnega otroka in kakšni naj bi bili razvojni mejniki pri otroku s starostjo enega leta. Želeli smo predstaviti presejalni test Denver II in ugotoviti ali se razvoj enoletnega otroka s pomočjo presejalnega testa Denver II v obdobju med 2015-2019 spreminja. Metoda Raziskovalni del diplomskega dela je kvantitativen, kar pomeni, da smo podatke črpali iz izvedenih presejalnih testov Denver II. Podatke smo pridobivali tako, da smo naključno izbrali 150 otrok, ki so presejalni test Denver II že izvedli. Izbrali smo si obdobje med 2015-2019. Podatke smo časovno zbirali od 10. 07.–11. 09. 2023. Rezultati Rezultati raziskave so pokazali, da je opaziti razliko v razvoju enoletnega otroka med letoma 2015-2019. Največ težav je bilo v obdobju med 2015-2019 zaznati na področju fine motorike in socializacije. Prav tako so rezultati raziskave pokazali, da je več neuspešnih presejalnih testov opravilo deklet kot dečkov. Razprava Preventivni sistematski pregledi so še kako pomembni za zgodnje odkrivanje otrokovega razvoja ter so bistvenega pomena, saj se lahko veliko prej in pri nekaterih otrocih v ustreznem času odkrije vzroke nepravilnosti in se lahko usmeri v zdravljenje in izboljšanje težav. Vključevanje presejalnega testa Denver II je ključnega pomena, tudi izvedba testa, ki ga opravlja medicinska sestra oz. zdravstveni delavec, je ključna. Ključne besede: otrok, presejalni test, Denver test II, razvoj Objavljeno v ReVIS: 07.07.2025; Ogledov: 119; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,28 MB) |
3. Družbeno stališče do žensk, ki se odločijo za življenje brez otrokJasmina Antić, 2025, ni določena Opis: Čeprav živimo v relativno naprednem času, je materinstvo ena izmed osrednjih vlog, ki se še vedno pričakuje od ženske. Družbeni konstrukti, ki so skozi zgodovino oblikovali takšne vloge, pa vse do današnjega dne vplivajo na stališča družbe do žensk, ki se za otroka ne odločijo. To posledično vodi v družbeno negativno dojemanje teh žensk, kar se mnogokrat manifestira s stigmatizacijo. Družbeni predsodki tako posredno ali neposredno vplivajo na psihično dobrobit žensk v sodobni družbi. V tej perspektivi se zanemarja koncept individualizacije in samostojnih odločitev o ženskem telesu in njenem življenju.
Pregled vpliva družbenih konstruktov na formacijo institucije materinstva je ključen za razumevanje sodobnih stališč družbe do žensk, ki se odločijo za življenje brez otrok. Sodobni družbeni standardi glede materinstva, oblikovani iz arhaično zasnovanih vzorcev, vplivajo na odnos in snovanje stališča družbe do teh žensk, kar se manifestira skozi stereotipe. Pomanjkanje raziskav na tem področju v Sloveniji pa zaznamuje prihodnost slovenske družbe v odnosu do tega pojava. Naša raziskava je bila opravljena na vzorcu 300 odraslih ljudi v Sloveniji. Z uporabo kvantitativne metodologije smo potrdili ali ovrgli zastavljene hipoteze, ki ugotavljajo, kakšno je sodobno stališče družbe do žensk, ki se ne odločijo za otroka, ter kateri družbeno zasnovani konstrukti še danes vplivajo na družbeno stališče. Rezultati raziskave sicer nakazujejo na družbeni napredek in podporo pri individualnih odločitvah, v katerih pa družbeni konstrukt patriarhalne ureditve še vedno delno vpliva na formacijo stališča družbe v odnosu do materinstva ter posledično do žensk, ki se za to ne odločijo. Rezultati nakazujejo tudi na obstoj vzorca žensk, ki se odločijo za življenje brez otrok. Ključne besede: Ženske brez otrok, stigmatizacija, individualizem, družbeni odnos, materinstvo, družbeni konstrukti. Objavljeno v ReVIS: 07.06.2025; Ogledov: 253; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,04 MB) |
4. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA OTROK S SPINALNO MIŠIČNO ATROFIJOAnja Lenarčič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Spinalna mišična atrofija je redka genska bolezen, ki prizadane del
živčnega sistema, zadolženega za premikanje skeletnih mišic. Poznamo štiri tipe bolezni,
vsaka od njih se izraža na drugačen način. Vsem je skupno, da imajo oboleli težave z
motoričnimi funkcijami, lahko tudi z dihanjem in požiranjem. Naloga fizioterapevta je
pravilna izvedba specifičnih vaj in edukacija pacienta o pomembnosti vadbe ter celostne
fizioterapevtske obravnave. Izvaja vadbo za ohranjanje mišične moči in mišičnega
tonusa, da prepreči nadaljnje slabljenje mišic. Metode: Diplomska naloga ima obliko
pregleda literature na temo rehabilitacije otrok s spinalno mišično atrofijo. Vključitveni
kriteriji zajemajo tematiko o rehabilitaciji otrok s spinalno mišično atrofijo, literaturo,
randomizirane in kontrolirane klinične raziskave, napisane v angleškem in slovenskem
jeziku. Rezultati: Pri obravnavi otrok s spinalno mišično atrofijo, je pomembno
vključevanje in celostno sodelovanje multidisplinarnega tima, učinkovitost vadbe in
pomembnost fizioterapevtske obravnave. Uporabnost: Diplomska naloga je namenjena
vsem, ki želijo razumeti potek bolezni, različne možnosti za njeno zdravljenje in potek
fizioterapevtske obravnave pri pacientih, Omejitve: Raziskano področje je potrebno še
dodatnih raziskav, s katerimi bi lahko bolje razumeli razvoj bolezni in možnosti
zdravljenja spinalne mišične atrofije. Ključne besede: Spinalna mišična atrofija, možnosti zdravljenja s SMA, fizioterapevtska obravnava otrok s SMA, razvojno
nevrološka obravnava. Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 426; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,32 MB) |
5. Pravna zaščita otrok pred nasiljem in ukrepi za varstvo koristi otroka v Republiki Sloveniji : magistrsko deloEva Julija Novak, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pravno zaščito otrok pred nasiljem in mehanizme, ki v Republiki Sloveniji zagotavljajo varstvo njihovih koristi. V središču raziskave so zakonodajni okviri, kot so Ustava Republike Slovenije, Družinski zakonik in Zakon o preprečevanju nasilja v družini, pri čemer se delo osredotoča na učinkovitost njihovega izvajanja v praksi. Poleg zakonskih določil so analizirani tudi ključni organi in institucije, kot so centri za socialno delo, policija, sodišča in nevladne organizacije, ter njihov prispevek k zaščiti otrok. Poseben poudarek je namenjen multidisciplinarnemu pristopu, ki povezuje pravne, socialne in psihološke vidike zaščite otrokovih pravic. Raziskava vključuje pregled različnih oblik nasilja nad otroki, kot so fizično, psihično in spolno nasilje ter zanemarjanje, pri čemer analizira tudi sodno prakso in statistične podatke o izvajanju zaščitnih ukrepov. Med ključnimi mehanizmi zaščite so nujni odvzem otroka, začasne odredbe in trajnejši ukrepi, kot so omejitev stikov in odvzem starševske skrbi. Ugotovitve kažejo, da so ukrepi v praksi pogosto sproženi prepozno ali pa niso dovolj učinkoviti pri preprečevanju nadaljnjih zlorab. V zaključnem delu so predstavljeni predlogi za izboljšanje sistema varstva otrok v Sloveniji. Ti vključujejo okrepitev preventivnih ukrepov, izboljšano sodelovanje institucij in boljše usposabljanje strokovnih delavcev, ki se ukvarjajo z zaščito otrok. Cilj magistrskega dela je opozoriti na obstoječe pomanjkljivosti in podati konkretne rešitve za boljšo zaščito otrok, ki so izpostavljeni nasilju. Ključne besede: otrok, otrokove pravice, nasilje nad otroki, Ustava Republike Slovenije, Družinski zakonik, družinsko sodišče, ukrepi za varstvo koristi otroka, center za socialno delo Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 418; Prenosov: 45
Celotno besedilo (667,43 KB) |
6. Vpliv elektronskih naprav na razvoj osnovnošolskih otrok : magistrska nalogaMateja Lomovšek, 2024, magistrsko delo Opis: Namen: Ugotoviti smo želeli, kako uporaba elektronskih naprav vpliva na kognitivni, čustveni, socialni in fizični razvoj osnovnošolskih otrok v Sloveniji ter kako je povezana s tveganjem za digitalno zasvojenost.
Metode: Naša raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, pri čemer smo uporabili deskriptivno statistiko, korelacijsko analizo, linearno regresijsko analizo, Hi-kvadrat test, Cramerjev V test, in Cronbachov test konsistentnosti.
Rezultati: Večina otrok je elektronske naprave uporabljala manj kot 2 uri na dan. Alternativne hipoteze, ki nam jih je uspelo potrditi s korelacijsko analizo, so pokazale šibek ali zmeren korelacijski koeficient (0,128 < | ρ | < 0,377). Statistična značilnost je bila konsistentno zelo visoka (p = 0,000). Bolj pogoste uporabe elektronskih naprav v večernih urah nam ni uspelo povezati s slabšimi izidi čustvenega razvoja ali težavami s spanjem in koncentracijo. Korelacije so bile zelo šibke (–0,21 < ρ < –0,11), pojasnjena varianca je bila zanemarljiva (0,01 < ρ-kvadrat < 0,05) in tudi Cramerjev V test je bil šibek (0,13 < V < 0,18). Prav tako nam ni uspelo potrditi vpliva demografskih dejavnikov družine na pogostost uporabe elektronskih naprav pri otrocih, saj je bila statistična značilnost Hi-kvadrat testa pri obeh alternativnih hipotezah prenizka. Test vpliva izobrazbe staršev je pokazal nizko statistično značilnost le v kontekstu naše raziskave (p = 0,003), medtem ko je test vpliva vrste družinske strukture, pokazal zelo nizko statistično značilnost (p = 0,342).
Zaključek: Ugotovili smo, da je daljši čas, preživet pred elektronskimi napravami, koreliran z višjim tveganjem za digitalno zasvojenost ter s slabšimi izidi pri kognitivnem in socialnem razvoju osnovnošolskih otrok. Vpliv na fizični razvoj je bil negativen, čeprav nam ga ni uspelo v celoti pojasniti, medtem ko je vpliv na čustveni razvoj ostal popolnoma nepojasnjen. Na podlagi ugotovitev raziskave priporočamo uravnotežen pristop k uporabi elektronskih naprav pri otrocih, tako v domačem kot v šolskem okolju. Ključne besede: elektronske naprave, digitalni mediji, osnovnošolski otroci, razvoj otrok, čas pred zasloni, vpliv tehnologije, demografski vpliv, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 379; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,13 MB) |
7. Kakovost in varnost zdravstvene obravnave otrok na oddelku za intenzivno terapijoKim Krajnik, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Kakovost in varnost pacientov je stvar vseh zdravstvenih delavcev. Zdravstvene organizacije morajo imeti razvito kulturo varnosti. Danes število sprejemov v enote intenzivne terapije otrok narašča in stopnja umrljivosti pada, zato se fokus ciljev in uspešnosti preusmerja s preživetja na kakovost preživetja. Namen raziskave je bil pridobiti podatke o stanju kakovosti in varnosti ter potrebah po izboljšavah, zlasti pri ravnanju z zdravili. Cilj raziskave je bil predstaviti ukrepe za zagotavljanje varnosti in kakovosti, raziskati, kako medicinske sestre zaznavajo varnost in kakovost na področju zdravil, in ugotoviti možnosti za izboljšave. Na podlagi ugotovitev je bil razvit kontrolni seznam.
Metoda: Izvedli smo deset polstrukturiranih intervjujev z medicinskimi sestrami, zaposlenimi na Oddelku za intenzivno terapijo otrok Pediatrične klinike Ljubljana. Intervju je vseboval pet glavnih vprašanj in nekaj podvprašanj. Intervjuvanje smo izvedli v prostorih Pediatrične klinike in so bili glasovno snemani. Za analizo smo jih dobesedno prepisali in izvedli odprto kodiranje.
Rezultati: V kaotičnem okolju intenzivne terapije otrok, kjer so delovni pogoji pogosto zahtevni in stresni, je število odklonov in napak nizko. To nakazuje, da si osebje aktivno prizadeva za dosledno in skrbno izvajanje svojih nalog. Zavedanje medicinskih sester o pomenu poročanja o odklonih predstavlja ključen dejavnik pri izboljševanju varnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe, saj omogoča analizo in odpravljanje morebitnih težav ter povečuje učinkovitost procesov.
Razprava: Enota intenzivne terapije otrok je zelo specifično okolje, kjer je potrebno spodbujanje kulture varnosti, poročanje o odklonih, sprejemanje ukrepov in vpeljevanje izboljšav. Pri tem je pomembno dobro vodstvo, ki vodi in motivira svoje zaposlene. Ključne besede: kakovost, varnost, intenzivna terapija otrok, varnost zdravil, kontrolni seznam. Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 353; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,92 MB) |
8. Odvzem otroka : pregled evropske zakonodaje in nacionalnih pristopov z vidika sodb ESČPMaruša Malovič Šprah, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana problematika odvzema otrok staršem v kontekstu sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in njen vpliv na nacionalne zakonodaje v državah članicah Evropske unije. Poseben poudarek je na sorazmernosti ukrepov odvzema otrok in zaščiti pravic otrok ter staršev v teh postopkih. Naloga analizira primere iz držav članic ter sodbe ESČP, ki obravnavajo vprašanja odvzema otrok staršem zaradi različnih razlogov, kot so revščina, domnevna zloraba, invalidnost staršev in drugi družinski pogoji. Osrednji cilj naloge je oceniti učinkovitost in skladnost nacionalnih zakonodaj z evropskimi pravnimi standardi, še posebej v luči 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. V teoretičnem delu so obravnavane ključne sodbe ESČP, kot so Neulinger in Shuruk proti Švici, K. in T. proti Finski, Kutzner proti Nemčiji, Wallová in Walla proti Češki republiki, Saviny proti Ukrajini, A.K. in L. proti Hrvaški ter Hanzelkovi proti Češki republiki. Analizirani so pravni standardi, ki jih je postavilo ESČP, ter njihova implementacija v nacionalne pravne sisteme. V empiričnem delu naloga preučuje skladnost slovenske zakonodaje s sodbami ESČP ter izzive pri izvajanju pravnih jamstev v postopkih odvzema otrok. Ugotovitve kažejo, da je slovenska zakonodaja v veliki meri skladna z evropskimi standardi, vendar se v praksi pojavljajo določeni izzivi, kot so dolgotrajni postopki, pomanjkljivo usklajevanje med socialnimi službami in sodišči ter omejena dostopnost do ustrezne pravne pomoči za starše. Ključni zaključki naloge poudarjajo pomembnost sorazmernosti pri odvzemu otrok in nujnost upoštevanja pravic staršev, še posebej v primerih, ko so razlogi za odvzem otroka povezani s socialno-ekonomskimi težavami ali invalidnostjo staršev. Naloga prav tako izpostavlja potrebo po izboljšavah v usklajevanju postopkov in medinstitucionalnem sodelovanju za zaščito najboljšega interesa otroka. Ključne besede: odvzem otrok, Evropsko sodišče za človekove pravice, družinsko življenje, 8. člen EKČP, pravice staršev, pravice otrok Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 472; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,62 MB) |
9. Kazenski procesnopravni vidiki obravnave mladoletnih žrtev kaznivih dejanj v Sloveniji : magistrsko deloKatarina Ilijevska, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo oriše in analizira stanje zakonodaje v Sloveniji glede obravnave in zaščite mladoletnih žrtev kaznivih dejanj. Poseben poudarek je namenjen opisu vlog različnih deležnikov, ki so ključni pri zaznavi, prijavi, odkrivanju in pregonu KD na škodo otrok. Kazenska zakonodaja v Sloveniji se je v zadnjih letih pomembno spremenila s sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N) in še posebej z Zakonom o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (ZZOKPOHO), ki je v celoti stopil v veljavo 1. 5. 2024, ki omogoča, da se mladoletne žrtve določenih KD, izjemoma pa tudi drugih KD, celostno obravnavajo v prilagojenem okolju v hiši za otroke za potrebe (pred)kazenskega postopka. Na prilagajanje kazensko procesne zakonodaje so pomembno vplivale mednarodne organizacije s svojimi konvencijami in t. i. soft law dokumenti, ki krepijo in ozaveščajo o pomenu varstva otrok žrtev. Pomembno vlogo ima tudi sodna praksa ESČP. Dejstvo, da je Slovenija članica EU, dodatno vpliva na prilagajanje zakonodaje, pri čemer je še posebej pomembna Direktiva 2012/29/EU o pravicah žrtev. V nalogi so predstavljeni predlogi otrok pred sprejemom ZZOKPOHO, njihova (ne)vključenost v zakon in izkušnja zaslišanega otroka v HZO. Ugotavljamo, da imamo ustrezne pravne podlage za zaščito mladoletnih žrtev v kazenskem postopku, vendar so možne izboljšave. Ugotovili smo, da bi naša ureditev lahko bila v večji meri usklajena z Barnahus standardom št. 4. Tudi ureditev glede Službe za podporo oškodovancem je pomanjkljiva in je pomembno, da se ustanovi na vseh sodiščih. Predlagamo tudi vzpostavitev spletne strani in telefonske linije za pomoč žrtvam po zgledu iz ZDA ali Francije. Dejanska zaščita otrok je mogoča le s primernim znanjem in predanostjo vseh vključenih, zato bi morali biti pooblaščenci mladoletnih žrtev posebej specializirani, podobno kot zagovorniki mladoletnih storilcev. Razmisliti bo treba o ustreznem načinu zaščite otrok in zatiranju kaznivih dejanj, povezanih s spletom. V želji po zagotavljanju večje zaščite otrok in zatiranju kriminalitete v njihovo škodo vidimo potrebo tudi po noveliranju dveh členov KZ-1 (173.a in 192. člen). Ključne besede: zaščita otrok, mladoletna žrtev, mladoletna žrtev, forenzični intervju, kazniva dejanja, medvrstniško (spletno) nasilje, (pred)kazenski postopek, policija, tožilstvo, VIZ, Barnahus Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 1798; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,82 MB) |
10. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA V URGENTNI INFEKCIJSKI AMBULANTILena Zdešar, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Medicinska sestra se pri delu v urgentni infekcijski ambulanti sreča s kompleksnimi stanji, kot so akutni bronhiolitis, vročinski krči, oslovski kašelj, klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Medicinska sestra izvaja številne negovalne intervencije in tehnično diagnostične posege, kot so odvzem kužnin, vzpostavitev intravenske poti ter aplikacija zdravil, aplikacija kisika itd. Pomembno vlogo opravlja tudi pri sprejemu otroka v bolnišnico in pri preprečevanju prenosa nalezljivih bolezni. Pri svojem delu uporablja načela atravmatske komunikacije z otrokom in starši. Namen raziskave je bil preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi otroka v urgentni infekcijski ambulanti.
Metode: V raziskavi sta bila uporabljena kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena predloga za polstrukturiran intervju. Raziskava je potekala od junija do avgusta 2024. Vzorec je bil namenski in vključuje šest diplomiranih medicinskih sester, ki sodelujejo pri obravnavi otroka v urgentni infekcijski ambulanti. Pri zbiranju in obdelavi podatkov smo upoštevali vsa etična načela raziskovanja.
Rezultati: Pet od šestih intervjuvank je pri obravnavi otroka v urgentni infekcijski ambulanti pozornih na razpoloženje in obnašanje otroka ter na prisotnost izpuščajev na koži, vse intervjuvane pa so pozorne na odstopanja pri merjenju vitalnih funkcij. Ena izmed njih poleg vsega naštetega pozornost posveča tudi stanju zavesti otroka, opazovanju bolečine, ki se lahko kaže z neutolažljivim jokom, ter opazuje mikcije. Vse intervjuvanke ob pojavu dihalne stiske pri otroku dvignejo vzglavje, aplicirajo kisik, izmerijo vitalne funkcije in naredijo toaleto nosu. Vse intervjuvanke navajajo, da starši otrok z vročinskimi krči tekom hospitalizacije (24-urno opazovanje) in tik pred odpustom prejmejo natančna ustna in pisna navodila, ki so opremljena tudi s slikovnim gradivom. Prav tako navajajo, da starši prejmejo recept za rektiolo Stesolida, ki ga aplicirajo v primeru ponovitve vročinskih krčev, ki so daljši od dveh minut. Staršem otroka, ki je bil nenačrtovano sprejet v bolnišnico, nudijo podporo s pravočasnim podajanjem informacij in z odgovarjanjem na zastavljena vprašanja. Ena izmed njih izpostavlja, da delajo po ustaljenem protokolu o sprejemu otroka na bolnišnični oddelek. Vse intervjuvanke se ob sprejemu otroka na oddelek soočajo s številnimi izzivi, izpostavile so nesodelovanje otrok, kar je verjetno posledica strahu tako staršev kot otrok. Ena od njih je navedla tudi izzive s pomanjkanjem kadra in prostora ter težave s sporazumevanjem, ki nastanejo pri starših in pacientih, ki ne govorijo slovenskega jezika.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da intervjuvane medicinske sestre dihalno stisko pri otroku, ki preboleva akutni bronhiolitis, prepoznajo z uporabo pomožne dihalne muskulature, tahipnejo, zavračanjem hrane in pijače, utrujenostjo oz. apatičnostjo otroka, pa tudi z nizko saturacijo, cianozo ter stokanjem ob izdihu. Ob pojavu vročinskih krčev pri otroku ga dajo v stabilni bočni položaj, aplicirajo antipiretik in otroka fizikalno hladijo. Če se vročinski krč po dveh minutah ne prekine spontano, aplicirajo rektiolo diazepama. Primarna naloga medicinske sestre v urgentni infekcijski ambulanti je triaža oz. začetna ocena stanja otroka, nato pa merjenje vitalnih funkcij, odvzem različnih kužnin, opazovanje otrokovega obnašanja, odziv na dražljaje iz okolice, opazovanje kože in sluznice, stanja zavesti ter ocenjevanje bolečine. Za lajšanje stiske pri otrocih uporabljajo komunikacijo, ki je prilagojena njihovi starosti in razvojni stopnji, vse postopke natančno razložijo ter razbremenijo otroka z uporabo igrač, štampiljk, bombonov in pobarvank. Ključne besede: Medicinska sestra, urgentna infekcijska ambulanta, otrok. Objavljeno v ReVIS: 08.12.2024; Ogledov: 608; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,37 MB) |