1. Kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja in opravljanje : magistrsko deloArta Ibishi Puhek, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bom podrobneje obravnavala temo inkriminacij e kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja in opravljanje zdravilske dejavnosti, ki je opredeljen a v 179. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ 1). Predmet proučevanja magistrskega dela bo ugotavljanje kako učinkovita in jasna je trenutna zakonska ureditev pri zaščiti pacientov pred malomarnim zdravljenjem ter problem dokazovanja vzročne zveze med malomarnim zdravljenjem in nastankom prepovedane posledice. Slovenija je ena izmed redkih držav, ki priznava splošno inkriminacijo malomarnega zdravljenja. Določa jo 179. člen KZ 1 z naslovom Malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti, ki je uvrščen v poglavje kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje kot kazenskopravna zavarovana dobrina. V postopku zdravljenja mora zdravnik postopati z vso potrebno dolžno skrbnostjo in po pravilih medicinske stroke. V nasprotnem primeru, torej v primeru poslabšanja zdravja ali smrti pacienta, ima njegovo ravnanje elemente nedopustnosti. Ko se presoja njegovo ravnanje se uporablja skrbnost dobrega strokovnjaka. Ocenjuje se lahko le takšna skrbnost, ki je bila glede na strokovna merila v konkretnem času mo goča. S kazenskopravnega vidika in medicinske etike me zanima tudi aktualna kriza, ki jo je povzročila pandemija c ovid a 19. Pandemija c ovid a 19 je odprla številna vprašanj a medicinske etike in predstavlja velik izziv pri ugotavljanju domnevne kršitve v pro cesu zdravljenja s strani zdravnikov in zdravstvenih delavcev. V eksperimentalnem delu bodo predstavljeni pridobljeni podatki z raziskave, ki bo opravljena z intervjujem, kjer bodo odgovarjali izbrani zdravniki in drugi zdravstveni delavci. Skozi magistrsk o delo me bo vodilo vprašanje kako učinkovita in jasna je trenutna zakonska ureditev pri zaščiti pacientov pred protipravnimi ravnanji zdravnikov in drugega medinskega osebja ter problematiko sodnega postopka pri dokazovanju malomarnega zdravljenja.
Ključne besede: malomarno zdravljenje, opravljanje zdravilske dejavnosti, dolgi in naporni sodni postopki, sodni izvedenec medicinske stroke, pandemija covida-19, kršitev dolžnosti zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 227; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (9,89 MB) |
2. Vpliv pandemije covid-19 na transplantacijsko dejavnost v SlovenijiMartina Milošič, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Ukrepi za zajezitev širjenja virusa SARS-CoV-2 so imeli po vsem svetu pomemben vpliv na aktivno delovanje transplantacijske in donorske dejavnosti. Ponekod se je aktivnost delovanja programov zmanjšala, ponekod celo začasno zaustavila.
Metode: Proučevali smo vpliv pandemije covida-19 na transplantacijsko dejavnost čvrstih organov v Sloveniji. Raziskovalni del naloge smo opravili v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Izvedli smo polstrukturirane intervjuje kliničnih transplantacijskih koordinatorjev posameznega programa za presaditve, ki so sprejemali pomembne odločitve glede zdravljenja bolnikov s presaditvijo organa. Zavod Slovenija-transplant je izdal stopenjski načrt, na podlagi katerega je po izbruhu pandemije covida-19 delovala donorska in transplantacijska dejavnost.
Rezultati: Na podlagi opravljene raziskave smo prišli do rezultatov, da pandemija covida-19 ni imela večjega vpliva na delovanje transplantacijske dejavnosti. Opravljenih je bilo nekoliko več presaditev v primerjavi z enakim obdobjem pred pandemijo covida-19. Delovanje transplantacijske in donorske dejavnosti v Sloveniji je bilo na začetku pandemije prilagojeno, a nikoli zaustavljeno. Rezultati, ki jih je Slovenija dosegla v času pandemije, so izjemni in jo uvrščajo med najboljše države z najkakovostnejšim donorskim programom in transplantacijskim zdravljenjem na mednarodni ravni. Pandemija, zdravljenje bolnikov in izvajanje ukrepov za zajezitev virusa SARS-CoV-2 so še dodatno poglobili obstoječo kadrovsko stisko, predvsem na področju negovalnega kadra, in opozorili na pomanjkljive in neprimerne prostorske zmogljivosti.
Razprava: Medsebojno sodelovanje vseh odgovornih posameznikov v Sloveniji je pripomoglo, da je Slovenija z dobro organizacijo dela v obdobju pandemije covida-19 lahko dober vzgled drugim državam, ki so dejavnost za presaditve organov zmanjšale ali za kratek čas celo zaustavile.
Ključne besede: transplantacija, pandemija covida-19, transplantacijska dejavnost, donorska dejavnost
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 368; Prenosov: 10
Celotno besedilo (3,03 MB) |
3. |
4. VPLIVI IN POSLEDICE PANDEMIJE COVID-19 NA EKONOMSKO GLOBALIZACIJOMatej Lukman, 2024, ni določena Opis: Magistrsko delo raziskuje vpliv pandemije covida-19 na ekonomsko globalizacijo. Cilj je razumeti potek pandemije in na podlagi ugotovitev pripraviti čim boljši odziv držav in njihovih pristojnih služb, da bi ob novi pandemiji ustrezneje ukrepale ter zmanjšale posledice na ekonomsko globalizacijo. Novi virus se je v nekaj mesecih razširil po svetu in povzročil veliko sprememb v življenju ljudi in poslovanju podjetij. Med pandemijo so državni organi vpeljali različne ukrepe za preprečevanje širjenja nove bolezni: množična testiranja in preverjanje potrdila PCT, obvezno nošenje maske, popolno zaprtje držav z obratovanjem le nujnih služb, zaprtje izobraževalnih ustanov, zaprtje delovnih mest, prepoved javnih prireditev, prepoved združevanja v javnosti in zaprtih prostorih, zaprtje javnega potniškega prometa, kampanje za obveščanje javnosti, policijsko uro, prepoved gibanja po državi, omejitev prehodov meje, politiko sledenja stikom in politiko cepljenja. Z različnimi raziskovalnimi metodami smo ugotovili, da so bili turizem, letalski promet, kulturne, glasbene, športne in druge prireditve, športna vadba v zaprtih prostorih ter gostinstvo panoge, ki so doživele najhujši udarec. Kot nasprotje pa so velika farmacevtska podjetja, ponudniki informacijske tehnologije ter ponudniki spletnih trgovin in storitev doživljali rekordne dobičke. Zaradi strogih protikoronskih ukrepov je veliko ljudi ocenilo svojo materialno blaginjo za slabšo, saj je veliko podjetij prenehalo obratovati, posledično je veliko ljudi izgubilo službo, občutno se je povečal pojav debelosti, nastanek depresij in drugih duševnih motenj, telesna aktivnost pa se je med pandemijo drastično zmanjšala.
Ključne besede: epidemija/pandemija, covid-19, ekonomska globalizacija, deglobalizacija, vplivi, posledice
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 349; Prenosov: 16
Celotno besedilo (3,11 MB) |
5. Vpliv pandemije Covid-19 na gibanje otrok in razvoj prototipa mobilne aplikacije za spodbujanje gibanja : magistrska nalogaUroš Valenčič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga preučuje vpliv pandemije COVID-19 na telesno aktivnost in gibalne sposobnosti osnovnošolskih otrok ter raziskuje potencial mobilnih aplikacij kot orodja za spodbujanje telesne aktivnosti v sodobnem digitalnem okolju. Rezultati raziskave so razkrili znatno zmanjšanje moči, vzdržljivosti in koordinacije pri otrocih, še posebej pri tistih, ki živijo v ruralnih območjih. Na podlagi pridobljenih podatkov so bile oblikovane smernice za razvoj mobilne aplikacije, ki bo učinkovito spodbujala telesno aktivnost in izboljšala gibalne sposobnosti mladih. Ugotovljeno je bilo, da lahko pravilno zasnovane mobilne aplikacije učinkovito motivirajo otroke k večji telesni aktivnosti, pritegnejo njihovo pozornost in spodbujajo dolgotrajno angažiranost pri vadbi. V zaključku naloge so podana priporočila za nadaljnji razvoj aplikacij, ki bi bile še bolj prilagojene starostnim skupinam in potrebam otrok, ter predstavljeni predlogi za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: telesna aktivnost, gibalne sposobnosti, osnovnošolski otroci, pandemija COVID-19, mobilne aplikacije, digitalno okolje
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 453; Prenosov: 21
Celotno besedilo (5,07 MB) |
6. |
7. SPREMEMBA SPLETNIH NAKUPOVALNIH NAVAD PO PANDEMIJIRomana Veselič, 2024, ni določena Opis: Spletno nakupovanje je način nakupovanja iz domačega naslonjača preko spletnega brskalnika. Najvišja rast te oblike nakupovanja je nastala kot poledica pandemije, saj smo bili potrošniki zaradi okoliščin prisiljeni v spletno nakupovanje zaradi številnih omejitev. Vsekakor je pandemija pripomogla k razcvetu digitalizacije, saj ni bilo druge izbire. Potrošniki praktično čez noč nismo smeli v trgovine. Človeške lastnosti vplivajo na naše življenje v celoti in posledično na naše odločitve. V magistrski nalogi se bomo osredotočili na štiri osebnostne lastnosti, in sicer optimizem, samopodobo, osebno zadovoljstvo in introvertiranost. Vsaka od teh lastnosti se drugače odraža v realnem življenju in vsaka od teh lastnosti ima vpliv na naše nakupovalne vzorce.
Optimisti so ljudje vedre narave, vedno pozitivno naravnani, ni jih strah tveganja. Ljudje z visoko samopodobo kupujejo izdelke, ki se ujemajo z njihovim imidžem. Že v osnovi so ti izdelki prestižnejši in boljši, saj se to sklada z njihovim mnenjem o sebi. Ne odlašajo z nakupi in so drznejši pri odločitvah. Posamezniki, ki so zadovoljni z življenjem na splošno, imajo povišane emocije v pozitivno smer. Po navadi so takšni ljudje tudi finančno uspešnejši, zato se za spletni nakup z lahkoto odločijo in so drznejši pri svojih odločitvah. Za introvertirane osebnosti so spletni nakupi balzam za dušo.
V naši kvantitativni metodi ankete smo merili korelacijo. Raziskava je pokazala, da so navade spletnega nakupovanja zakoreninjene med potrošniki in so bistveno večje kot pred pandemijo, tudi na urbanih območjih. Eskalirala pa so tudi socialna omrežja in povečala se je moč vplivnežev. Tukaj pa osebnostne lastnosti človeka pridejo do izraza. Raziskava kaže, da vplivnež ženske prej prepriča v nakup. Splošno zadovoljstvo z življenjem je povezano s hitrejšo odločitvijo spletnega nakupa, medtem ko optimizem, introvertiranost in samopodoba nimajo povezave z nakupovalno odločitvijo.
Ključne besede: : pandemija, nakupovalne navade, splet, fizične trgovine, osebnostne lastnosti, vpliv socialnih omrežij
Objavljeno v ReVIS: 29.05.2024; Ogledov: 840; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,99 MB) |
8. Vpliv krize dobavnih verig na podjetje RADANOVIČ Brežice, d.o.o.Valentina Golob, 2024, ni določena Opis: Avtomobilska industrija se zaradi hitrih tehnoloških sprememb neprestano spopada z različnimi izzivi. Kljub vsem izzivom pa je bilo leto 2020 zaznamovano kot ključno obdobje za avtomobilsko industrijo, saj se je ta nenadoma soočala z največjim in nepredvidljivim izzivom – pandemijo covida-19. Prvi izzivi, ki so se pojavili zaradi pandemije covida-19, so bili povezani s krizo dobavnih verig, ki predstavlja ključni element sodobnega globalnega gospodarstva.
V prvem delu diplomske naloge je predstavljen razvoj avtomobilske industrije, konkurenčnost avtomobilske industrije in dejavniki, vpliv in posledice krize leta 2008 na avtomobilsko industrijo, izzivi transporta in logistike ter avtomobilska industrija v prihodnosti.
V drugem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati raziskave, ki se osredotoča na vpliv pandemije covida-19 na družinsko podjetje RADANOVIČ Brežice, d. o. o. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo dveh intervjujev, ki sta bila izvedena na področju prodaje in marketinga. Vprašanja, postavljena v okviru intervjujev, so raziskovala poslovanje podjetja med krizo, izzive, s katerimi se je podjetje soočalo, ter prilagojeno marketinško strategijo v tem zahtevnem obdobju.
Ključne besede: avtomobilska industrija, dobavne verige, transport in logistika, pandemija covida-19, vpliv krize.
Objavljeno v ReVIS: 22.04.2024; Ogledov: 880; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,01 MB) |
9. |
10. |
