Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika : magistrsko delo
Maša Rojc, 2024, magistrsko delo

Opis: Zakonodaja je skozi leta z namenom preprečiti zlorabe in nepoštene poslovne prakse ter zagotoviti dobro delujoče gospodarstvo razvila mehanizme omejitev. ZGD-1 v 10a. členu določa omejitve za ustanavljanje družb, podjetij in pridobivanje statusa družbenika, ki služijo kot varovalo za zagotavljanje transparentnosti poslovnega okolja ter preprečujejo vstop oseb, ki ne izpolnjujejo predpisanih standardov. V delu so bile uporabljene metode analize pravnih virov, študija primerov in primerjalne analize, ki so omogočile celovito razumevanje omejitev. Namen je bil preučiti, kako omejitve vplivajo na pravno varnost in poslovno okolje ter ali predstavljajo ovire za podjetništvo. Cilji so bili identificirati ključne izzive ter predlagati rešitve za izboljšanje enotnosti pri ustanavljanju. Ugotovitve kažejo, da člen učinkovito preprečuje ustanavljanje družb s strani oseb z neprimerno poslovno zgodovino, kar prispeva k večji integriteti in zaupanju v poslovno okolje, vendar lahko stroge omejitve predstavljajo ovire za podjetniško dejavnost, zlasti za tujce, ki morajo pridobiti in legalizirati dokumente iz matičnih držav. To pogosto podaljša postopek registracije in oteži vstop na slovenski trg. Notarji in uradni organi se soočajo s težavami pri preverjanju skladnosti zaradi pomanjkanja enotnih mednarodnih standardov in neobstoja primerljivih registrov in evidenc. Izvirnost ugotovitev se kaže v celoviti analizi pravnih omejitev in njihovih praktičnih posledic, kar prispeva k boljšemu razumevanju zakonodajnega okvira in njegovih učinkov. Predlagane rešitve, kot so poenostavitev postopkov in zmanjšanje administrativnih ovir, bi lahko spodbudile podjetniško dejavnost in povečale konkurenčnost slovenskega trga. Hkrati raziskava opozarja na ovire, kot so različne zakonodajne zahteve in pomanjkanje mednarodnih standardov, kar otežuje enotno izvajanje omejitev in preverjanje skladnosti. Omejitve so ključne za zagotavljanje pravne varnosti in preglednosti poslovnega okolja. Medtem ko učinkovito preprečujejo poslovanje neprimernim osebam, prinašajo tudi izzive. Uravnotežen pristop k izvajanju omejitev je ključen za spodbujanje gospodarskega razvoja in privabljanje tujih investicij v Slovenijo.
Ključne besede: omejitve, ustanovitev, gospodarska družba, družbenik, poslovni delež, ustanovitelj, podjetnik
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 447; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (735,57 KB)

2.
POVEZAVA MED DUŠEVNIM ZDRAVJEM IN USPEŠNOSTJO PODJETNIKOV
dr. Barbara Hvalič Erzetič, 2023, ni določena

Opis: V današnjem času, času hitrih sprememb na vseh področjih življenja, je podjetništvo ključni dejavnik razvoja, ključna gonilna sila pa so podjetniki, ljudje, ki jih vodi želja, da bi nekaj novega ustvarili, izboljšali. Podjetniki preživljajo veliko časa v podjetju, odločati se morajo o prihodnosti podjetja, pri tem tvegajo kapital, ki so ga vložili v podjetje, reševati morajo svoje težave in pogosteje še težave zaposlenih, povezujejo poslovno in zasebno življenje, probleme, ki nastajajo v podjetju, rešujejo v prostem času, kar povečuje stres. Takšno okolje lahko negativno vpliva na duševno zdravje podjetnikov, posledično pa lahko vodi v slabše odločitve, zmanjšano produktivnost, slabe medosebne odnose z zaposlenimi ter ovira kreativnost in inovativnost, kar ima negativen vpliv na podjetnikovo uspešnost. Ugotavljali smo povezanost med duševnim zdravjem podjetnikov in podjetnikovo uspešnostjo, ki jo sestavljata poslovni uspeh in zadovoljstvo z življenjem. Želeli smo raziskati, kdo so podjetniki z boljšim duševnim zdravjem. Duševno zdravje smo merili z vprašalnikom DASS-21, poslovni uspeh s finančnimi kazalniki, povprečno stopnjo rasti dobička, prihodka in števila zaposlenih v zadnjih štirih letih, zadovoljstvo z življenjem pa z vprašalnikom o zadovoljstvu z življenjem. V raziskavi je sodelovalo 289 slovenskih podjetnikov. Ugotovili smo, da so podjetniki z boljšim duševnim zdravjem bolj zadovoljni z življenjem, medtem ko povezava med duševnim zdravjem in poslovnim uspehom ni bila statistično značilna. Ugotovili smo, da so podjetniki boljšega duševnega zdravje kot podjetnice, prav tako so boljšega duševnega zdravja tisti podjetniki, ki imajo podjetje že dalj časa kot podjetniki začetniki. Pokazalo se je, da je preventivno delovanje podjetnikov za preprečevanje in obvladovanje stresa povezano z boljšim duševnim zdravjem v primeru telesne dejavnosti in izvajanju sprostitvenih tehnik. Z raziskavo smo dodali nova spoznanja na področju proučevanja duševnega zdravja podjetnikov, podjetnike pa smo želeli ozavestiti o pomenu duševnega zdravja v podjetju in skrbi za duševno zdravje podjetnikov in njihovih zaposlenih.
Ključne besede: duševno zdravje, podjetnik, podjetniški uspeh, stres na delovnem mestu, podjetniški stres, skrb za duševno zdravje
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 1185; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

3.
Delovanje slovenskih podjetnikov skozi prizmo sreče, podjetniške radovednosti in intuicije
Maja Blažeka, 2023, magistrsko delo

Opis: E = f(e) (podjetništvo je funkcija podjetnika) predstavlja podstat magistrskega dela. Podjetniški fenomen proučujemo na ravni posameznika v okviru podjetniške psihologije. Prizadevanje je pojasniti vpliv sreče, podjetniške radovednosti in intuicije na delovanje podjetnika ter medsebojno povezanost konstruktov. Implementirana empirična raziskava z uporabo faktorske in regresijske analize dokazuje statistično značilno povezanost intuicije s srečo kot tudi s podjetniško radovednostjo, medtem ko izračun Pearsonovega koeficienta pokaže nepovezanost sreče in podjetniške radovednosti. Nadalje je dognano, da na osnovi dobljenih podatkov srečnejši podjetniki ne generirajo višjih prihodkov in izkušenost podjetnika ni povezana s pogostejšim intuitivnim delovanjem. Rezultati z izsledki kvalitativne raziskave in predlaganimi metodološkimi popravki nudijo obetavno možnost za nadaljnje raziskovanje in ustvarjanje novih znanj v praksi. Sočasno proučevanje večjega števila determinant z vplivom na podjetnika prispeva k izvirnosti raziskave in boljšemu razumevanju delovanja subjekta, ki v družbenoekonomskem kontekstu nesporno opravlja funkcijo sui generis.
Ključne besede: podjetnik, podjetniška psihologija, sreča, podjetniška radovednost, intuicija
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2023; Ogledov: 1755; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

4.
Neuspehi slovenskih podjetnikov v malih in srednjih podjetjih
Maks Ciuha, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotovili, da so podjetniki v malih ter srednjih podjetjih pripravljeni govoriti o neuspehih, vendar so pri tem nekoliko zadržani in ne želijo izdati veliko informacij. Spoznali smo, da analizirajo negativno situacijo konkurenčnih podjetij in se nato v prihodnosti poskušajo takšnim situacijam izogniti. Raziskava je pokazala, da je neuspeh nekaj, o čemer se manj govori ali ne govori. S pomočjo intervjujev smo ugotovili, da je za nekatere podjetnike neuspeh lahko tudi nekaj pozitivnega, saj ga lahko postavi na trdna tla. Glede na odgovore iz intervjuja lahko trdimo, da je neuspeh za podjetnike nekaj stresnega, vendar pa se kljub temu soočijo s težavo in poskušajo čim prej poiskati ustrezno rešitev. Veliko podjetnikov lahko ima za seboj veliko neuspehov, kar pa ne pomeni, da so ti podjetniki neuspešni.
Ključne besede: neuspeh, podjetnik, mala in srednja podjetja, tveganje, konkurenca
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2022; Ogledov: 2811; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (846,95 KB)

5.
6.
Žensko podjetništvo v Sloveniji : zaključno delo
Nina Bračun, 2013, diplomsko delo

Ključne besede: podjetništvo, podjetnica, podjetnik, žensko podjetništvo, podjetje
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2021; Ogledov: 2538; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (821,49 KB)

7.
Ustanovitev podjetja in značilnosti ženskega podjetništva : zaključno delo
Nina Mesiček, 2014, diplomsko delo

Ključne besede: podjetje, podjetnik, podjetnica, podjetništvo, žensko podjetništvo
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2021; Ogledov: 2178; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (921,91 KB)

8.
9.
Žensko podjetništvo v Sloveniji in svetu : diplomsko delo
Sonja Klančnik, 2012, diplomsko delo

Ključne besede: žensko podjetništvo, podjetnik, podporno okolje
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2020; Ogledov: 2137; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (731,21 KB)

10.
Raziskava podjetniškega podpornega okolja v SAŠA regiji : diplomsko delo
Urška Funkel, 2012, diplomsko delo

Ključne besede: podjetnik, podjetniško podporno okolje, VEM točke
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2020; Ogledov: 2226; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (866,70 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh