1. KAKOVOST ŽIVLJENJA PO PREBOLELEM RAKU V OTROŠTVULoti Podlipnik, 2024, ni določena Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali dolgoročne posledice prebolelega raka v otroštvu na kakovost življenja v odrasli dobi. V zadnjih desetletjih so se možnosti zdravljenja otroškega raka bistveno izboljšale, kar je privedlo do povečanja števila preživelih. Kljub temu, so nekatere študije ugotovile, da preživeli pogosto doživljajo različne težave, ki lahko vplivajo na njihovo kakovost življenja.
Cilj raziskave je bil raziskati, kako preživeli ocenjujejo svojo kakovost življenja in kako je sama bolezen vplivala na njihovo psihično in fizično zdravje v odrasi dobi. V raziskavi smo se osredotočili na identifikacijo posledic bolezni in zdravljenja na različnih področjih, kot so kronične bolečine, psihološke težave in socialna vključenost. Poleg tega smo želeli razumeti, kako na svojo bolezen gledajo preživeli in kakšen je njihov pogled na življenje. Z uporabo kvalitativne metode raziskovanja smo prepoznali ključne teme, kot so strah pred recidivom bolezni, fizične omejitve, težave z plodnostjo. S pomočjo raziskave smo želeli prispevati k boljšemu razumevanju posledic, ki jih pusti rak v otroštvu na posameznikov razvoj in kakovost življenja v odrasli dobi in kako te posledice zahtevajo dolgoročno celovito podporo posamezniku.
Ključne besede: rak v otroštvu, kakovost življenja, posledice raka
Objavljeno v ReVIS: 08.12.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1023,57 KB) |
2. VPLIVI IN POSLEDICE PANDEMIJE COVID-19 NA EKONOMSKO GLOBALIZACIJOMatej Lukman, 2024, ni določena Opis: Magistrsko delo raziskuje vpliv pandemije covida-19 na ekonomsko globalizacijo. Cilj je razumeti potek pandemije in na podlagi ugotovitev pripraviti čim boljši odziv držav in njihovih pristojnih služb, da bi ob novi pandemiji ustrezneje ukrepale ter zmanjšale posledice na ekonomsko globalizacijo. Novi virus se je v nekaj mesecih razširil po svetu in povzročil veliko sprememb v življenju ljudi in poslovanju podjetij. Med pandemijo so državni organi vpeljali različne ukrepe za preprečevanje širjenja nove bolezni: množična testiranja in preverjanje potrdila PCT, obvezno nošenje maske, popolno zaprtje držav z obratovanjem le nujnih služb, zaprtje izobraževalnih ustanov, zaprtje delovnih mest, prepoved javnih prireditev, prepoved združevanja v javnosti in zaprtih prostorih, zaprtje javnega potniškega prometa, kampanje za obveščanje javnosti, policijsko uro, prepoved gibanja po državi, omejitev prehodov meje, politiko sledenja stikom in politiko cepljenja. Z različnimi raziskovalnimi metodami smo ugotovili, da so bili turizem, letalski promet, kulturne, glasbene, športne in druge prireditve, športna vadba v zaprtih prostorih ter gostinstvo panoge, ki so doživele najhujši udarec. Kot nasprotje pa so velika farmacevtska podjetja, ponudniki informacijske tehnologije ter ponudniki spletnih trgovin in storitev doživljali rekordne dobičke. Zaradi strogih protikoronskih ukrepov je veliko ljudi ocenilo svojo materialno blaginjo za slabšo, saj je veliko podjetij prenehalo obratovati, posledično je veliko ljudi izgubilo službo, občutno se je povečal pojav debelosti, nastanek depresij in drugih duševnih motenj, telesna aktivnost pa se je med pandemijo drastično zmanjšala.
Ključne besede: epidemija/pandemija, covid-19, ekonomska globalizacija, deglobalizacija, vplivi, posledice
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 4
Celotno besedilo (3,11 MB) |
3. |
4. |
5. PREKOMERNA UPORABA ZASLONOV PRI OTROCIH IN SPOPADANJE STARŠEV Z OMEJITVAMI UPORABE LE-TEH.Ema Horvat, 2023, ni določena Opis: V današnjem hitro spreminjajočem se digitalnem svetu smo priča nenehnemu napredku tehnologije, ki je postala osrednji del vsakodnevnega življenja. Digitalne naprave, kot so pametni telefoni, tablice, računalniki in televizorji, so postale nepogrešljiv spremljevalec tako za otroke kot odrasle. Tehnološki napredek je prinesel številne koristi, ki so izboljšale naš način življenja, hkrati pa so se pojavili tudi izzivi in pomisleki, zlasti v vzgoji otrok, ki so še vedno v razvoju.
Diplomska naloga se osredotoča na prekomerno uporabo zaslonov pri otrocih in na vlogo, ki jo imajo starši pri obvladovanju tega izziva. Otroci odraščajo v digitalni dobi, obkroženi z digitalnimi napravami, kar postavlja starše pred pomembno nalogo: kako uravnotežiti otrokovo uporabo tehnologije z drugimi pomembnimi vidiki njihovega razvoja.
V našem delu smo raziskovali, kako se starši spopadajo s prekomerno uporabo zaslonov pri svojih otrocih. Opravili smo poglobljene intervjuje z osmimi mamami, ki imajo otroke v starosti med 6 in 9 let, ter analizirali njihove odgovore. Raziskali smo, kakšno znanje imajo starši o škodljivosti zaslonov, kako se izobražujejo na tem področju, katere pozitivne in negativne vplive opažajo pri svojih otrocih ter kako se spopadajo z izzivi, ki jih prinaša digitalna doba.
V empiričnem delu bomo predstavili ključne ugotovitve iz naše raziskave, ki bodo prispevale k razpravi o pomembnosti vzpostavljanja uravnoteženega razmerja med digitalno tehnologijo in otrokovim razvojem. Raziskava poudarja, da so postavljene omejitve in doslednost ključni koraki pri obvladovanju negativnih posledic prekomerne uporabe zaslonov. Starši, ki se aktivno vključujejo v otrokovo uporabo digitalnih naprav, lahko pomagajo svojim otrokom razviti uravnotežen odnos s tehnologijo. Rezultati raziskave razkrivajo, da se starši spopadajo z izzivi, kot so rutina, izsiljevanje, vpliv vrstnikov, zasvojenost, časovna stiska in izguba avtoritete.
Ključne besede: otroci, zasloni, starši, omejitve, ovire, slabe posledice, dobre posledice
Objavljeno v ReVIS: 13.10.2023; Ogledov: 720; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,45 MB) |
6. Življenje s staršem, zasvojenim z alkoholom, skozi oči odraslegaJerica Okorn, 2023, ni določena Opis: Slovenija je država, kjer iz vsake situacije naredimo priložnost za popivanje, pa naj bo to rojstvo, smrt, v žalosti ali sreči, v bolezni ali ob ozdravitvi, ob rojstnodnevnih praznovanjih, porokah, ločitvah. Odklonitev alkohola je v družbi pogosto označena kot šibkost. Izraženi meji, da imaš dovolj, sledijo vprašanja, kot so: “Ali ti žena/mož/partnerka/partner ne pusti? Enega pa še lahko.” Mnogo družin se posledično vrti v začaranem krogu zasvojenosti starša z alkoholom. Da lahko otroci odraščajo v tovrstnem okolju, med odraščanjem razvijejo določene miselne, čustvene in vedenjske vzorce, ki so jim omogočili, da v teh okoliščinah preživijo in se na njih prilagodijo. Mnogi izmed vzorcev jim lahko kasneje v odraslosti škodujejo oziroma jim otežujejo življenje. Zaznavamo, da se pri odraslih otrocih zasvojenih staršev pojavljajo podobne značilnosti in vedenja, kar smo raziskovali tudi v nalogi. Najpogostejše v naši nalogi so: pomanjkanje kakovostnih vzorcev delovanja, prikrivanje resnice oziroma laganje, želja po nadzoru, samoobsojanje, težko se sprostijo in zabavajo, sami sebe dojemajo zelo resno, v intimnih odnosih imajo pogosto težave, naloge težko dokončajo od začetka do konca, čutijo, da so drugačni od drugih, imajo velik strah pred zapuščenostjo in še nekatere druge. V družinah, kjer je bila prisotna zasvojenost, je pogosto prisotnega veliko strahu, sramu, krivde, žalosti, negotovosti, jeze, osamljenosti, konfliktov, ki otroku onemogočijo optimalen razvoj. V nalogi smo raziskali posledice zasvojenosti starša na družino in otroka ter njegovo odraslost. V raziskavo smo vključili 5 odraslih otrok zasvojenih staršev obeh spolov (3 ženske in 2 moška) v starosti od 20 do 40 let. V vseh primerih v našem vzorcu je bila naključno zasvojenost prisotna pri očetu. Ugotovili smo, da življenje z zasvojenim staršem na otrocih pusti posledice. Najpogosteje se kažejo ravno v odraslosti. V naši raziskavi so se kazale čustvene posledice, ki so bile plod fizičnega in psihičnega nasilja ? strah, sram in žalost. Prav tako so intervjuvanci pogosto prevzemali krivdo za stanje v družini. Pri vseh primerih smo zaznali tudi postaršenje otrok in zamenjavo vlog. Ne glede na vse pa vsi intervjuvanci v odraslosti na svojega starša gledajo drugače, kot so gledali nanj v otroštvu ? z več sočutja in razumevanja, a z zavedanjem, da dejanja zasvojenega niso bila primerna.
Ključne besede: Odrasli otroci zasvojenih staršev, zasvojenost z alkoholom, značilnosti odraslih otrok zasvojenih staršev, družina z izkušnjo zasvojenost z alkoholom, posledice zasvojenosti starša na odraslega otroka
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2023; Ogledov: 869; Prenosov: 35
Celotno besedilo (815,76 KB) |
7. Delitev premoženja čezmejnih parov v Evropski Uniji : magistrsko deloKatja Žura, 2023, magistrsko delo Opis: Najnovejši mehanizem Evropske unije, ki ureja premoženjskopravna razmerja med zakoncema ter med partnerjema registrirane partnerske skupnosti, sta Uredba o premoženjskih razmerjih med zakoncema (Uredba Sveta 2016/1103) in Uredba o premoženjskih razmerjih registriranih partnerjev (Uredba Sveta 2016/1104). Obe uredbi sta zavezujoči in se v državah članicah uporabljata neposredno. Uredbi se uporabljata samo v državah članicah, ki sodelujejo v okrepljenem sodelovanju, kar pomeni, da gre za države članice, vključene v okrepljeno sodelovanje na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskopravnih zadev partnerjev (zakoncev in registriranih partnerjev). V okviru okrepljenega sodelovanja je k uredbama pristopilo 18 držav članic: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovenija, Španija in Švedska. Ostalih 9 držav članic, ki ni pristopilo k uporabi obravnavanih Uredb za področje, uporablja pravila mednarodnega zasebnega prava. Problematika uporabe uredb, ki jo izpostavljajo države, je predvsem glede različnih nacionalnih pravnih ureditev in avtonomnih pojmov evropskega pravnega področja. Nenazadnje pa lahko države članice, ki k uporabi Uredb niso pristopile, ogrozijo cilj, ki ga zasledujeta uredbi, in sicer: da bi se poročenim parom / neporočenim parom zagotovila pravna varnost glede njihovega premoženja in omogočila neka raven predvidljivosti, bi bilo treba vsa pravila, ki se uporabljajo za premoženjska razmerja med zakoncema / partnerjema v registrirani partnerski skupnosti, združiti v enem samem instrumentu.
Ključne besede: premoženjskopravna razmerja, premoženjskopravne posledice, zakonska zveza, registrirana partnerska skupnost, čezmejni element
Objavljeno v ReVIS: 20.07.2023; Ogledov: 752; Prenosov: 49
Celotno besedilo (803,95 KB) |
8. Odvzem otrok po Družinskem zakoniku : diplomsko deloMartina Plejnšek, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavam ukrep za varstvo koristi otroka, in sicer odvzem otroka. Starši so tisti, ki so v prvi vrsti dolžni in upravičeni poskrbeti za otrokove pravice ter koristi. Šele takrat, ko ti svoje starševske obveznosti ne izvajajo v otrokovo korist, je država dolžna poseči v družinsko razmerje. Ukrepi za varstvo koristi otroka niso namenjeni kaznovanju staršev, ampak zaščiti koristi otroka. Odvzem otroka izreče sodišče, ko je otrok v družini tako ogrožen, da ga je treba iz družinskega okolja umakniti. Je eden hujših ukrepov za varstvo koristi otroka, saj se otroka izloči iz družine, ki bi mu morala predstavljati varno zatočišče in izhodišče za raziskovanje zunanjega sveta. Gre za zelo močen poseg v razmerje med starši in otrokom, ki za vedno pusti posledice na otrokovem duševnem zdravju. Namen diplomske naloge je temeljito predstaviti ukrep odvzema otroka. Delo obsega tudi predstavitev Protokola priporočenega ravnanja v primeru, ko se izvrši odločba o odvzemu otroka z neposredno izročitvijo, ki ga je v sodelovanju z drugimi institucijami, zaradi zahtevnosti postopka o odvzemu otroka, sprejelo Vrhovno sodišče RS in obravnavo škodljivih posledic na duševnem zdravju otroka, ki jih pusti sama izvršitev ukrepa.
Ključne besede: odvzem otroka, otrok, ukrep za varstvo koristi otroka, slabosti izvršbe, posledice odvzema otroka
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2023; Ogledov: 886; Prenosov: 0 |
9. Postopek razveljavitve zakonske zveze : diplomsko deloKada Džafić, 2023, diplomsko delo Opis: Zakonska zveza je eden temeljnih pojmov družinskega prava in je življenjska skupnost dveh oseb, ki sta sklenili zakonsko zvezo z namenom skupnega življenja ter ustvarjanja družine. Ker ima poroka tudi pravne posledice, je država z zakonom določila pogoje za sklenitev in veljavnost zakonske zveze. S tem je zakonodajalec želel preprečiti sklepanje nepremišljenih zakonskih zvez in zakonskih zvez za pridobitev določenih koristi, prav tako pa je preprečil sklepanje zakonskih zvez osebam, ki se ne zavedajo pravnih posledic svojih dejanj. Takšna sklenitev zakonske zveze ima za posledico njeno neveljavnost. Družina je temelj družinskega prava. Ker je družina skupnost otroka in enega ali obeh staršev (ali druge osebe, ki skrbi za vzgojo, nego, varstvo in izobraževanje otroka), kot taka uživa posebno varstvo. Ker je otrok najbolj ranljiv člen, so njegove pravice in koristi še posebej varovane. Zato se pri razveljavitvi zakonske zveze s posebno previdnostjo odloča o varstvu, negi in vzgoji otrok ter njihovih stikih s starši. V kolikor starša ne skleneta sporazuma glede teh vprašanj ali njun sporazum ni v korist otrokom, sodišče o tem odloči po uradni dolžnosti, pri čemer ravna skladno z varstvom otrokovih pravic in koristi.
Ključne besede: zakonska zveza, družina, družinsko pravo, razveljavitev zakonske zveze, razveza zakonske zveze, posledice, vzgoja, varstvo
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2023; Ogledov: 847; Prenosov: 54
Celotno besedilo (535,34 KB) |
10. Psihosocialne posledice zaprtja šol in spremljevalnih ukrepov na šoloobvezne otroke v času epidemije covid-19 v SlovenijiPascale Emily Pečnik, 2023, ni določena Opis: Epidemija covid-19 je odprla številna družbena vprašanja tako iz konteksta obstoječih družbenih razmerij kot iz državnih, družbenih in psihosocialnih posledic. V pričujoči magistrski nalogi osvetljujemo vidik psihosocialnih posledic epidemije na šoloobvezne otroke v Sloveniji in jih postavljamo v širši družbeni okvir. V teoretičnem delu naloge raziskujemo globalizacijo kot pomemben družbeni vidik epidemije, kapitalistični sistem in razredno diferenciacijo. Temu sledi raziskovanje šole kot pomembnega člena v procesu socializacije znotraj obstoječih ideoloških razmerij. Posebno pozornost posvečamo socialno-ekonomskemu statusu in vplivu le-tega ob zaprtju šol v času prvega in drugega vala epidemije.
V empiričnem delu naloge skozi sekundardno analizo Mednarodne raziskave motenj izobraževanja v času epidemije in intervjuje s svetovalnimi delavkami analiziramo psihosocialne posledice epidemije na šoloobvezne otroke. Zanima nas tudi vloga svetovalnih delavk v času epidemije in ključni izzivi, s katerimi so se srečevale.
Metodološko se naloge lotevamo skozi morfogenetski pristop in ugotavljamo razmerje država-šola-posameznik. Ugotovili smo, da je eden pomembnejših dejavnikov, ki vpliva na psihosocialne posledice otrok in mladostnikov, socialno-ekonomski status. Psihosocialne stiske, s katerimi se soočajo otroci in mladostniki, se razlikujejo glede na starost šoloobveznih otrok, govorimo pa o samoti, anksioznosti, depresiji, apatičnosti in nasilju.
Ključne besede: epidemija, psihosocialne posledice, otroci in mladostniki, socialno-ekonomski status, ideologija
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2023; Ogledov: 958; Prenosov: 39
Celotno besedilo (2,58 MB) |
