1. Seznanjenost o posledicah zvišanega krvnega tlaka : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaLejla Vanesa Berisha, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Hipertenzija ali visok krvni tlak je bolezen in med drugim tudi dejavnik tveganja za številne bolezni. O hipertenziji govorimo, kadar krvni tlak presega 140/90 mmHg. Nenadzorovana hipertenzija povzroča možgansko kap, srčno popuščanje, ishemično bolezen srca, med drugimi tudi odpoved ledvic. Ker hipertenzija povzroča številne bolezni, je pomembno, da so ljudje o njej ozaveščeni. Namen našega diplomskega dela je ugotoviti, kakšna je seznanjenost ljudi o zvišanem krvnem tlaku. Metodologija: Diplomsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo uporabljali deskriptivno metodo in pregled domače in tuje literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo, podatke smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 144 ljudi, med anketiranci je bilo največ žensk. S pomočjo ankete smo pridobili podatke o seznanjenosti anketirancev glede hipertenzije in njenih posledic Rezultati: 91 % anketirancev pozna pojem hipertenzije, medtem ko manj kot 60 % anketirancev pozna posledice zvišanega krvnega tlaka. Prav tako smo ugotovili, da je 81 % anketirancev mnenja, da bi boljša informiranost pomagala pri nadzoru nad krvnim tlakom. 91 % anketiranih oseb je pripravljenih spremeniti življenjski slog za dobrobit zdravja. Diskusija: Ugotovili smo, da je seznanjenost o hipertenziji kar visoka, čeprav anketiranci ne poznajo vseh posledic hipertenzije. Večina anketirancev je svoje znanje ocenila kot dobro, vendar smo mnenja, da bi bilo treba ozaveščanje o hipertenziji še povečati, saj hipertenzija pogosto poteka brez simptomov, kar pomeni, da ljudje zanjo ne bi vedeli. Z večjo ozaveščenostjo bi preprečili posledice hipertenzije.
Ključne besede: hipertenzija, visok krvni tlak, posledice hipertenzije seznanjenost o hipertenziji, ozaveščenost o posledicah visokega krvnega tlaka
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 39; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,96 MB) |
2. |
3. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU Z RAKOM PROSTATEKlara Dernulc, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Rak prostate je druga najpogostejša maligna bolezen pri moških po vsem svetu. V Sloveniji je v letu 2020 zbolelo za rakom prostate 1.460 oseb. V letu 2020 je v Sloveniji zaradi raka prostate umrlo 460 oseb. Raka prostate zdravimo na različne načine, najpogosteje pa je treba uporabiti kombinirane metode. Posledice raka prostate so predvsem posledice zdravljenja, ki so odvisne od načina zdravljenja.
Metode: Podatke smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature ter analizirali pridobljene vire. Za namen raziskave smo uporabili literaturo znanstvenoraziskovalnega in strokovnega publiciranja, ki je prosto dostopna v celem obsegu iz časovnega obdobja 2014?2024. Uporabili smo naslednje ključne iskalne besedne zveze: »rak prostate«, »vloga medicinske sestre« in »zdravstvena vzgoja« v slovenskem jeziku ter: »prostate cancer«, »the role of the nursehealth care« in »health education« v angleškem jeziku. Zbiranje podatkov je potekalo v mesecih aprilu in maju 2024. Pri pregledu literature smo izvedli vsebinsko analizo spoznanj raziskav, vključenih v pregled. Uporabili smo tehniko kodiranja in oblikovanja vsebinskih kategorij.
Rezultati: V končno vsebinsko analizo smo uvrstili 12 najustreznejših zadetkov, ki so ustrezali vsem vključitvenim kriterijem. V analizo smo vključili tri randomizirane kontrolne študije, prospektivno kohortno študijo, randomizirano intervencijsko študijo s kontrolnim seznamom, kvazieksperimentalno raziskavo z neekvivalentno kontrolno skupino, randomizirano naključno raziskavo, sistematični pregled literature, presečno raziskavo, kvalitativno-kvantitativno raziskavo, kvantitativno raziskavo in kvazieksperimentalno študijo.
Razprava: Z naraščajočim številom moških z diagnozo raka prostate je pomembno zmanjšati breme zdravstvene oskrbe, ne da bi zmanjšali zaznano zadovoljstvo in varnost pacienta, pri čemer je pomembna vloga zaposlenih v zdravstvu pri informiranju in zdravstveni vzgoji pacientov. V informiranost o zdravljenju je treba vključiti tudi partnerje pacientov in njihove svojce. Glede na visoko razširjenost raka prostate pri moških je zelo pomembno sprejeti na učne posege, ki temeljijo na teoriji, za spodbujanje preventivnega in spodbuditi paciente k presejalnemu vedenju. Paciente je treba zgodaj vključiti v zdravstveno vzgojo, saj bi lahko programi zdravstvene vzgoje, ki temeljijo na izobraževanju na podlagi modela zdravstvenih prepričanj, spodbudno vplivali na preventivno vedenje. Podpora pacientov z rakom prostate je lahko podprta z izobraževanji, brošurami, spletnim izobraževanjem in video vsebinami, pri katerih lahko pomembno sodelujejo medicinske sestre.
Ključne besede: rak prostate, zdravljenje, posledice, zdravstvena vzgoja, informiranost.
Objavljeno v ReVIS: 21.03.2025; Ogledov: 365; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,65 MB) |
4. ETIČNE DIPLEME PRI GENSKEM SPREIMNJANJU ZARODKAMerima Veladžić, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Genski inženiring omogoča natančno prilagajanje in spreminjanje genov organizmov ter umetno manipulacijo dezoksiribonukleinske kisline (DNA). V biomedicini genski inženiring ponuja možnost radikalne izboljšave za potencialno izboljšanje človeških sposobnosti, vendar obstajajo etični in pravni izzivi. Tehnologija genskega spreminjanja omogoča natančno urejanje DNA in ima sicer veliki terapevtski potencial, še posebej pri zdravljenju dednih bolezni. Obstajajo premisleki o uporabi tehnologije za gensko spreminjanje za preprečevanje dednih bolezni, saj ta tehnologija odpira številna etična vprašanja. Gensko urejanje zarodka predstavlja etični izziv v dveh glavnih vidikih: morebitni uspeh in morebitni neuspeh. Rezultat genskega spreminjanja zarodka je lahko želena sprememba oz. nastane ciljni učinek ali pa pride do neželene reakcije oz. nastane negativen učinek ali mutacija.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Uporabili smo kavzalno-neeksperimentalno metodo dela z uporabo anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je bil 121 anketirancev (38 moških in 83 žensk). Med celotno raziskavo in obdelavo podatkov so bila upoštevana etična načela raziskovanja.
Rezultati: Iz rezultatov je razvidno, da je večina (60 %) anketirancev že slišala za genski inženiring (gensko spreminjanje ali gensko testiranje), od tega jih je 48 % označilo, da so malo slišali ali brali o genskem spreminjanju, in 17 % jih je označilo, da so o tej temi veliko slišali ali brali. Pri vprašanju, kaj razumejo pod izrazom gensko spreminjanje, so anketiranci velikokrat označili, da je to gen, ki je spremenjen/modificiran/urejen, druga najpogostejša razlaga pa je, da so to geni/celice/DNA, vzeti iz enega organizma in dani v drugega. Na Likertovi lestvici so anketiranci označevali svoje mnenje glede etičnega vidika genskega spreminjanja. Povprečno mnenje anketirancev je bilo, da je spreminjanje zarodkov dopustno, če bi pomagalo pri preprečevanju genskih bolezni (xŻ = 3,8), nedopustno, če gre za izboljšanje sposobnosti (npr. videz ali inteligenca) (xŻ = 2,4), in dopustno v primerih, ko gre za rešitev življenjsko nevarnih stanj (xŻ = 3,7). Mnenje 89 anketirancev je, da so posledice genskega spreminjanja premalo raziskane. 59 anketirancev meni, da je rezultat genskega spreminjanja želena ali ciljna sprememba, medtem ko 62 anketirancev meni, da je to neželena sprememba. V poprečju so anketiranci mnenja, da gensko spreminjanje lahko povzroči socialno neenakost (xŻ = 3,7) in družbene spremembe (xŻ = 3,7) ter da bi gensko spreminjanje zarodkov imelo več koristi kot posledic (xŻ = 3,6).
Razprava: Ugotovili smo, da je večina splošne populacije, ki je bila vključena v raziskavo, vedela oz. imela informacije o tem, kaj je to gensko spreminjanje zarodkov. V nadaljnji izvedbi raziskave smo ugotovili, da so se anketiranci strinjali z genskim urejanjem zarodka v terapevtski namen, na primer za zdravljenje bolezni ali neozdravljivih stanj. Mnenje o genskem urejanju zarodka v namen, da se doseže fizična ali intelektualna izboljšava zarodkov, je dobilo negativen odziv. Mnenje splošne populacije v tem kontekstu je zelo jasno, saj je izraženo strinjanje z genskim inženiringom zarodkov v namen, da se izboljša njihovo zdravstveno stanje, ne pa za fizične izboljšave. Ugotavljamo tudi, da je raziskava pokazala, da gensko spreminjanje lahko povzroči nastanek različnih posledic genskega urejanja zarodkov, ki bi lahko privedle do nastanka socialne neenakosti in družbenih sprememb. Mnenje udeležencev v raziskavi je bilo, da imajo genske spremembe več koristi kot posledic.
Ključne besede: genski inženiring, genske spremembe, etične dileme, CRISPR, posledice genskega spreminjanja.
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2025; Ogledov: 410; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,90 MB) |
5. MOBING MED ZAPOSLENIMI V IZBRANI ORGANIZACIJIKatja Krasnić, 2025, ni določena Opis: Mobing je oblika psihičnega in fizičnega nadlegovanja, ki negativno vpliva na delovno okolje, zmanjšuje produktivnost in ustvarja slabo delovno klimo. Gre za ponavljajoče se vzorce neprimernega vedenja, ki žrtvam povzročajo občutek nemoči in stresa.
Diplomsko delo obravnava njegovo problematiko, ki vključuje duševno in čustveno zlorabo na delovnem mestu, bodisi s strani sodelavcev, nadrejenih ali podrejenih.
Delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so predstavljeni pojem mobinga, njegove vrste, oblike, vzroki in posledice. Empirični del preučuje poznavanje mobinga, razloge za ne prijavo ter potencialne žrtve in storilce v izbrani organizaciji.
Glavni cilj raziskave je razumeti vzroke za mobing ter raziskati možnosti za njegovo preprečevanje.
Ključne besede: mobing, psihično nasilje, žrtve, storilci, posledice, ozaveščanje, preprečevanje.
Objavljeno v ReVIS: 29.01.2025; Ogledov: 409; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,63 MB) |
6. KAKOVOST ŽIVLJENJA PO PREBOLELEM RAKU V OTROŠTVULoti Podlipnik, 2024, ni določena Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali dolgoročne posledice prebolelega raka v otroštvu na kakovost življenja v odrasli dobi. V zadnjih desetletjih so se možnosti zdravljenja otroškega raka bistveno izboljšale, kar je privedlo do povečanja števila preživelih. Kljub temu, so nekatere študije ugotovile, da preživeli pogosto doživljajo različne težave, ki lahko vplivajo na njihovo kakovost življenja.
Cilj raziskave je bil raziskati, kako preživeli ocenjujejo svojo kakovost življenja in kako je sama bolezen vplivala na njihovo psihično in fizično zdravje v odrasi dobi. V raziskavi smo se osredotočili na identifikacijo posledic bolezni in zdravljenja na različnih področjih, kot so kronične bolečine, psihološke težave in socialna vključenost. Poleg tega smo želeli razumeti, kako na svojo bolezen gledajo preživeli in kakšen je njihov pogled na življenje. Z uporabo kvalitativne metode raziskovanja smo prepoznali ključne teme, kot so strah pred recidivom bolezni, fizične omejitve, težave z plodnostjo. S pomočjo raziskave smo želeli prispevati k boljšemu razumevanju posledic, ki jih pusti rak v otroštvu na posameznikov razvoj in kakovost življenja v odrasli dobi in kako te posledice zahtevajo dolgoročno celovito podporo posamezniku.
Ključne besede: rak v otroštvu, kakovost življenja, posledice raka
Objavljeno v ReVIS: 08.12.2024; Ogledov: 542; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1023,57 KB) |
7. VPLIVI IN POSLEDICE PANDEMIJE COVID-19 NA EKONOMSKO GLOBALIZACIJOMatej Lukman, 2024, ni določena Opis: Magistrsko delo raziskuje vpliv pandemije covida-19 na ekonomsko globalizacijo. Cilj je razumeti potek pandemije in na podlagi ugotovitev pripraviti čim boljši odziv držav in njihovih pristojnih služb, da bi ob novi pandemiji ustrezneje ukrepale ter zmanjšale posledice na ekonomsko globalizacijo. Novi virus se je v nekaj mesecih razširil po svetu in povzročil veliko sprememb v življenju ljudi in poslovanju podjetij. Med pandemijo so državni organi vpeljali različne ukrepe za preprečevanje širjenja nove bolezni: množična testiranja in preverjanje potrdila PCT, obvezno nošenje maske, popolno zaprtje držav z obratovanjem le nujnih služb, zaprtje izobraževalnih ustanov, zaprtje delovnih mest, prepoved javnih prireditev, prepoved združevanja v javnosti in zaprtih prostorih, zaprtje javnega potniškega prometa, kampanje za obveščanje javnosti, policijsko uro, prepoved gibanja po državi, omejitev prehodov meje, politiko sledenja stikom in politiko cepljenja. Z različnimi raziskovalnimi metodami smo ugotovili, da so bili turizem, letalski promet, kulturne, glasbene, športne in druge prireditve, športna vadba v zaprtih prostorih ter gostinstvo panoge, ki so doživele najhujši udarec. Kot nasprotje pa so velika farmacevtska podjetja, ponudniki informacijske tehnologije ter ponudniki spletnih trgovin in storitev doživljali rekordne dobičke. Zaradi strogih protikoronskih ukrepov je veliko ljudi ocenilo svojo materialno blaginjo za slabšo, saj je veliko podjetij prenehalo obratovati, posledično je veliko ljudi izgubilo službo, občutno se je povečal pojav debelosti, nastanek depresij in drugih duševnih motenj, telesna aktivnost pa se je med pandemijo drastično zmanjšala.
Ključne besede: epidemija/pandemija, covid-19, ekonomska globalizacija, deglobalizacija, vplivi, posledice
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 424; Prenosov: 20
Celotno besedilo (3,11 MB) |
8. |
9. |
10. PREKOMERNA UPORABA ZASLONOV PRI OTROCIH IN SPOPADANJE STARŠEV Z OMEJITVAMI UPORABE LE-TEH.Ema Horvat, 2023, ni določena Opis: V današnjem hitro spreminjajočem se digitalnem svetu smo priča nenehnemu napredku tehnologije, ki je postala osrednji del vsakodnevnega življenja. Digitalne naprave, kot so pametni telefoni, tablice, računalniki in televizorji, so postale nepogrešljiv spremljevalec tako za otroke kot odrasle. Tehnološki napredek je prinesel številne koristi, ki so izboljšale naš način življenja, hkrati pa so se pojavili tudi izzivi in pomisleki, zlasti v vzgoji otrok, ki so še vedno v razvoju.
Diplomska naloga se osredotoča na prekomerno uporabo zaslonov pri otrocih in na vlogo, ki jo imajo starši pri obvladovanju tega izziva. Otroci odraščajo v digitalni dobi, obkroženi z digitalnimi napravami, kar postavlja starše pred pomembno nalogo: kako uravnotežiti otrokovo uporabo tehnologije z drugimi pomembnimi vidiki njihovega razvoja.
V našem delu smo raziskovali, kako se starši spopadajo s prekomerno uporabo zaslonov pri svojih otrocih. Opravili smo poglobljene intervjuje z osmimi mamami, ki imajo otroke v starosti med 6 in 9 let, ter analizirali njihove odgovore. Raziskali smo, kakšno znanje imajo starši o škodljivosti zaslonov, kako se izobražujejo na tem področju, katere pozitivne in negativne vplive opažajo pri svojih otrocih ter kako se spopadajo z izzivi, ki jih prinaša digitalna doba.
V empiričnem delu bomo predstavili ključne ugotovitve iz naše raziskave, ki bodo prispevale k razpravi o pomembnosti vzpostavljanja uravnoteženega razmerja med digitalno tehnologijo in otrokovim razvojem. Raziskava poudarja, da so postavljene omejitve in doslednost ključni koraki pri obvladovanju negativnih posledic prekomerne uporabe zaslonov. Starši, ki se aktivno vključujejo v otrokovo uporabo digitalnih naprav, lahko pomagajo svojim otrokom razviti uravnotežen odnos s tehnologijo. Rezultati raziskave razkrivajo, da se starši spopadajo z izzivi, kot so rutina, izsiljevanje, vpliv vrstnikov, zasvojenost, časovna stiska in izguba avtoritete.
Ključne besede: otroci, zasloni, starši, omejitve, ovire, slabe posledice, dobre posledice
Objavljeno v ReVIS: 13.10.2023; Ogledov: 1208; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,45 MB) |
