1. Analiza primerov hipoteke kot zastavne pravice na nepremičninahDamijan Šćekić, 2017 Opis: V diplomskem delu predstavljam hipoteko kot zastavno pravico na nepremičnini, njeno uporabo v praksi, pogled potrošnikov glede na zadolževanje ter razlike med slovenskim in tujim (predvsem avstrijskim) hipotekarnim pravnim redom v praksi. Za lažje razumevanje hipotekarnih kreditov sem se v prvem delu diplomskega dela posvetil teoretičnim izhodiščem hipotekarnega prava, predvsem pravni podlagi, ki je zapisana v stvarnopravnem zakoniku (SPZ). V nadaljevanju predstavljam samo hipoteko, njen nastanek in glavna hipotekarna načela ter splošne in posebne vrste hipotek. V najbolj pogosti uporabi je pogodbena hipoteka, ki nastane na podlagi veljavnega pravnega posla in se uporabi kot zavarovanje določenega upniško-dolžniškega razmerja. Na koncu je opisano še prenehanje hipoteke, ki se lahko konča s poplačilom terjatve in izbrisom hipoteke iz zemljiške knjige ali pa z izvršilnim postopkom in prisilno prodajo nepremičnine z namenom poplačila neplačanega dolga hipotekarnemu upniku.
V drugem delu diplomskega dela je podana primerjalna analiza hipotekarnih pogojev, ki jih nudijo izbrane slovenske in tuje banke. Primerjava je namenjena informativnemu pregledu stanovanjskih kreditov, ki so zavarovani s hipoteko, med ponudniki slovenskih, avstrijskih in hrvaških bank, prikaže pa nam objektivno sliko obrestnih mer, skozi katero spoznamo, da imamo ravno v Sloveniji trenutno najugodnejše pogoje za najem hipotekarnega kredita, sledijo nam ponudbe avstrijskih bank, občutno višje obrestne mere pa lahko pričakujemo na Hrvaškem.
Na koncu sledita še praktični pregled in nasvet novim kreditojemalcem, ki jim trenutna poplava različnih bančnih in kreditnih ponudnikov lahko zamegli razum, ki ga je treba uporabiti pri določanju med različnimi oblikami kreditov in njihovih zavarovanj.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Hipoteka, kredit, zastavna pravica, analiza kreditov, zavarovanje kreditov.
Objavljeno: 10.08.2017; Ogledov: 2604; Prenosov: 145
 Celotno besedilo (1,19 MB) |
2. Nujna medicinska pomoč in zdravstvena oskrba na javnih prireditvahAnja Kaloper, 2016 Opis: V magistrski nalogi z naslovom ˝Nujna medicinska pomoč in zdravstvena oskrba na javnih prireditvah˝ sem raziskovala področje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah, podrobneje problematiko, ki se je pojavljala na tem področju, in reševanje le-te ter reševanje upravnih postopkov v zvezi s to temo. V zvezi s temo sem najprej raziskala področje pravice do javnega zbiranja, in sicer skozi Ustavo Republike Slovenije, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. Pri tem sem obravnavala tudi Evropsko konvencijo o nasilju in nedostojnem obnašanju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, ter Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. Omenila sem tudi Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Prav tako sem vključila odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. V nadaljevanju sem navedla področje normativne ureditve javnih zbiranj v Republiki Sloveniji, podrobneje pa na področju zdravstvenega varstva na javnih prireditvah, za katere je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa. Predvsem sta me zanimala problematika v upravnih postopkih na tem področju ter reševanje le-te. Omenjeno temo sem obravnavala tudi skozi normativno ureditev tega področja v Republiki Avstriji, Republiki Hrvaški, Republiki Poljski ter Republiki Finski. Pri raziskovanju hipoteze sem analizirala še vprašalnike, ki sem jih posredovala upravnim enotam, pristojnim za izdajo dovoljenj za izvedbo javnih prireditev, če gre za prireditev na javni cesti, če predstavlja izredno uporabo ceste; za mednarodno športno prireditev in člansko tekmovanje v kolektivnih športih, če na njem sodeluje vsaj en klub prve državne lige; za prireditev, na kateri se uporabljajo odprt ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi ali premoženje; za prireditev, na kateri se pričakuje več kot tri tisoč udeležencev. Vprašalnik sem posredovala tudi javnim zdravstvenim zavodom, da bi pridobila podrobnejše odgovore v zvezi z zdravstvenim varstvom na javnih prireditvah. V magistrski nalogi sem v zvezi s prej navedenim ugotavljala, ali v omenjenih državah članicah Evropske unije obstajajo primeri dobrih praks na področju normativne ureditve zdravstvenega varstva na javnih zbiranjih. Ugotavljala sem tudi, ali so primeri dobrih praks na področju dela upravnih enot in zdravstvenih zavodov, ki bi jih bilo primerno prenesti na področje normativne ureditve v Republiki Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javne prireditve, nujna medicinska pomoč, zdravstvena oskrba, zdravstveno varstvo, pravica do javnega zbiranja, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 2504; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,30 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. Pravica istospolno usmerjenih oseb do družinskega življenjaSrečko Artenjak, 2015 Opis: Družbena realnost se v zadnjem času spreminja hitreje kot ji pravo lahko sledi. Spreminjajo se družinske oblike, način življenja, pogledi na drugačnost, medtem ko pa so bili univerzalni pravni akti, ki ščitijo človekove pravice in temeljne svoboščine, sprejeti v začetku druge polovice prejšnjega stoletja. Vendar pravo je živo in določbe teh pravnih aktov si lahko generacije razlagajo primerno času, v katerem živijo. V skladu z razvojem spreminjanja družbe se je temu primerno razvijalo tudi gibanje za odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih oseb. Aktivizem za odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih je zaznan že pred letom 1879, aprila leta 1984 pa se tudi v Sloveniji prične organizirano gejevsko in lezbično gibanje. In če je bila v Sloveniji istospolna usmerjenost kriminalizirana vse do leta 1977, je v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih postala tema medicinskega problema ter končno v devetdesetih spoznanje, da istospolnost ni duševna motnja. Pravica do družinskega življenja in prepoved diskriminacije spadata med temeljne pravice vsake demokratične in pravne države. Med oblike družinskih skupnosti pa ne spada več le nuklearna oziroma jedrna družina, ampak se le te razlikujejo od družine do družine. Za družino ni več pomembna sestava in spolna usmerjenost staršev, ampak vsebina, torej odnosi v njej, kar dokazujejo tudi različne raziskave, ki se ukvarjajo z življenjem otrok v istospolnih družinah. Slednje pa potrjujejo tudi sodbe ESČP in drugih sodišč.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, družinsko pravo, istospolna partnerska skupnost, pravica do družinskega življenja, posvojitev, diskriminacija, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 3119; Prenosov: 143
Celotno besedilo (773,82 KB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
