1. Promocija zdravja ustne votline in vloga medicinske sestre pri preventivni zobni dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNina Dovečar, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo z naslovom Promocija zdravja ustne votline in vloga medicinske sestre pri preventivni zobni dejavnosti obravnava pomen ustnega zdravja in preventivnih aktivnosti ter osvetljuje vlogo medicinske sestre pri ohranjanju in spodbujanju zdravja ustne votline. Ustno zdravje je ključno za splošno zdravje in kakovost življenja, saj vpliva na osnovne življenjske aktivnosti, kot so prehranjevalne navade, govor in socialna interakcija. Slaba ustna higiena lahko vodi v številne zdravstvene težave, kot so karies, bolezni dlesni in celo bolezni drugih organov. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom domače in tuje literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela, kjer smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili med naključno populacijo. Rezultati: Medicinska sestra ima v preventivni zobni dejavnosti pomembno vlogo, saj poleg zobozdravnikov sodeluje pri izobraževanju in ozaveščanju pacientov, zlasti otrok in mladostnikov, o ustrezni ustni higieni, pravilni prehrani ter pomenu rednih zobozdravstvenih pregledov. V slovenskih osnovnih šolah medicinske sestre pomagajo izvajati preventivne programe, ki vključujejo prikaz pravilnega ščetkanja, priporočila o prehrani in opozorila o škodljivosti sladkih pijač. Aktivno sodelujejo tudi s starši, da bi ti razumeli pomen ustne higiene in jo vključili v dnevno rutino svojih otrok. Razprava in zaključek: Diplomsko delo poudarja potrebo po večji vključenosti medicinskih sester v promocijo ustnega zdravja in po razvoju programov za podporo preventivnih dejavnosti, ki bodo zmanjšali pojavnost zobnih bolezni in izboljšali ustno zdravje populacije.
Ključne besede: promocija zdravja ustne votline, zobna preventiva, zobozdravstveno svetovanje, preventivni programi v zobozdravstvu
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 136; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,56 MB) |
2. POŠKODBE ZAPOSLENIH V PREDBOLNIŠNIČNI NUJNI MEDICINSKI POMOČIAleš Škoberne, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zaposleni v nujni medicinski pomoči igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju hitre, strokovne in učinkovite oskrbe pacientov v kritičnih stanjih. Njihovo delo zahteva stalno pripravljenost, hitro reakcijo in sposobnost odločanja v stresnih situacijah, saj se pogosto soočajo z nepredvidljivimi, zahtevnimi in potencialno nevarnimi okoliščinami. Poleg fizičnih obremenitev, kot so premikanje in prenašanje pacientov, izvajanje reševalnih postopkov ter izpostavljenost različnim vremenskim razmeram, so ti strokovnjaki izpostavljeni še tveganjem za poškodbe. Delo v nujni medicinski pomoči pa ni zahtevno le fizično, temveč prinaša tudi velike psihične izzive. Namen raziskave je preučiti poškodbe zaposlenih v predbolnišnični nujni medicinski pomoči.
Metoda: Za izvedbo raziskave smo uporabili kvantitativno metodo dela. Kot instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik, pregledali pa smo tujo in domačo literaturo, ki smo jo iskali v naslednjih podatkovnih bazah Google Scholar, PubMed, COBISS in dLib. Raziskava je potekala med novembrom 2024 in februarjem 2025, v njo so bili po metodi snežne kepe vključeni zaposleni v nujni medicinski pomoči. V raziskavi je sodelovalo 100 anketirancev, pridobljene podatke pa smo analizirali s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2021.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je 41 (41 %) anketirancev v nujni medicinski pomoči zaposlenih manj kot 4 leta, kar lahko privede do nepazljivosti zaradi pomanjkanja izkušenj. Raziskava je prav tako razkrila, da je 45 (45 %) anketirancev že vsaj enkrat čutilo bolečine oz. neudobje v vratu, 41 (41 %) jih je vsaj enkrat imelo bolečine v ramenih, 43 (43 %) jih je vsaj enkrat zaznalo bolečine v zgornjem delu hrbta in 49 (49 %) anketirancev je vsaj enkrat čutilo bolečine v spodnjem delu hrbta. Naštete težave se pojavljajo najpogosteje in imajo tudi visoko stopnjo ponavljanja. Poleg tega so precej razširjene še poškodbe in bolečine v ramenih, zapestjih, rokah, kolkih, stegnih, kolenih ter gležnjih oziroma stopalih.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da so med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči najpogostejše poškodbe in težave povezane s spodnjim delom hrbta, vratom, zgornjim delom hrbta in rameni, kar je verjetno posledica fizično zahtevnega dela, vključno z dvigovanjem in premikanjem pacientov ter delom v neugodnih ergonomskih položajih. Te težave vplivajo na fizično sposobnost zaposlenih, zmanjšujejo hitrost in učinkovitost pri oskrbi pacientov ter ogrožajo njihovo splošno delovno zmožnost. Nekatere težave so kratkotrajne in občasne, medtem ko druge postanejo kronične in dolgotrajno vplivajo na zdravje ter delovno sposobnost. To vodi v zmanjšano produktivnost, potrebo po prilagajanju delovnih nalog, odsotnost z dela, dodatno obremenitev kolegov in kadrovske težave, dolgoročno pa povečuje tveganje za izgorelost in predčasno upokojitev, kar negativno vpliva na stabilnost kadra v nujni medicinski pomoči.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, reševalci, kostno-mišične poškodbe, varovalna oprema, promocija zdravja
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2025; Ogledov: 140; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,94 MB) |
3. Pomen telesne aktivnosti med delovnim časom pri medicinskih sestrahIrena Povšnar Bezovnik, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Delo medicinskih sester zahteva visoko stopnjo empatije do pacientov, hkrati pa vključuje težke fizične, psihične, socialne in čustvene obremenitve, kar lahko negativno vpliva na njihovo fizično in duševno zdravje. Čeprav telesna aktivnost prinaša številne koristi, je raziskav, ki bi se specifično osredotočale na telesno aktivnost medicinskih sester med delovnim časom in njeno prilagoditev na delovno okolje, zelo malo. Namen magistrskega dela je preučiti pomen izvajanja telesne aktivnosti med delovnim časom pri medicinskih sestrah in ugotoviti, kako le-ta vpliva na njihovo fizično in psihično zdravje, počutje, zadovoljstvo, delovno učinkovitost in odsotnost z dela. Cilj je razviti priporočila za delovne organizacije, ki bodo izboljšala delovno okolje, spodbujala promocijo zdravja na delovnem mestu in povečala telesno aktivnost medicinskih sester med delovnim časom.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni in deskriptivni metodi dela, ki je vključevala pregled strokovne literature. V empiričnem delu je bilo analiziranih 21 raziskav. Pri analizi je bila uporabljena kvalitativna vsebinska analiza podatkov, ki temelji na odprtem kodiranju, s ciljem oblikovanja vsebinskih kategorij. Iskanje literature je potekalo v slovenskih in tujih podatkovnih bazah (COBISS, PubMed, Google Scolar, Springer Nature Link) z uporabo ključnih besed, kot so telesna vadba, promocija zdravja, medicinske sestre, gibanje, delovno mesto in delovni čas. Iskanje je bilo omejeno na članke v slovenskem ali angleškem jeziku in je zajemalo obdobje od leta 2014 do 2025. Pri analizi smo upoštevali hierarhijo dokazov po Politu in Becku (2018).
Rezultati: Analiza obstoječe literature je pokazala, da telesna aktivnost pri medicinskih sestrah na delovnem mestu izboljšuje in ohranja fizično in psihično zdravje ter vzdržljivost, vpliva na obvladovanje kronično nenalezljivih bolezni, povečanje energije, zmanjšanje absentizma in prezentizma. Pozitivne koristi so se pokazale pri zmanjšanju izgorelosti, anksioznosti, depresije in poklicnega stresa, izboljšanju spanja, zmanjšanju sklepno-mišičnih obolenj, izboljšanju produktivnosti in zadovoljstva pri delu, kar pripomore h kvaliteti opravljenih storitev pri pacientu. Poleg omenjenih pozitivnih koristi telesna vadba vpliva na izboljšanje gibljivosti, ravnotežja, zmanjšuje poškodbe, povezane z delom, utrjuje samospoštovanje, samozavest, krepi socialne vezi med sodelavci ter spodbuja druženje, kar ustvarja timski duh na delovnem mestu. Zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb prispeva k uresničevanju potreb po samouresničevanju, kar pozitivno vpliva na motivacijo, ki omogoča boljše ravnovesje med osebnim in poklicnim življenjem. Koristi se kažejo z večjo delovno sposobnostjo in učinkovitostjo na delovnem mestu.
Razprava: Telesna aktivnost na delovnem mestu prinaša številne zdravstvene koristi, ki so ključne za ohranjanje dobrega počutja in preprečevanja poklicnih bolezni, še posebej v zahtevnih poklicih, kot je zdravstvena nega. Redna telesna aktivnost prispeva k boljšemu duševnemu in telesnemu zdravju, kar posledično izboljša kakovost dela in splošno dobrobit zaposlenih. Pomembno je, da delodajalci prepoznajo koristi telesne vadbe in ustvarijo podporno okolje za izvajanje telesnih aktivnosti med delovnim časom, saj to pripomore k večji produktivnosti ter zmanjšanju bolniških odsotnosti in prezentizma na delovnem mestu. Potreba po tovrstnih raziskavah izhaja iz dejstva, da primanjkuje sistematičnih pristopov k izvajanju in spodbujanju telesne aktivnosti na delovnem mestu.
Ključne besede: telesna aktivnost, medicinske sestre, delovni čas, delovno mesto, gibanje, promocija zdravja
Objavljeno v ReVIS: 28.05.2025; Ogledov: 245; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,06 MB) |
4. Vloga fizioterapevta pri preventivi in promociji zdravja : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vede-FizioterapijaŠpela Šikovec, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kronične nenalezljive bolezni so v zadnjih letih postale velik javnozdravstveni problem celega sveta in predstavljajo vodilni vzrok prezgodnje smrtnosti, obolevnosti in nezmožnosti ter posledično tudi veliko finančno breme. Ker so posledica nezdravega življenjskega sloga in vedenja posameznika, jih v veliki meri lahko preprečimo z ustreznimi preventivnimi ukrepi. Namen magistrskega dela je predstaviti pomen preventive in promocije zdravja ter vlogo fizioterapevta pri njegovem zagotavljanju. Metoda: Pri pisanju teoretičnega dela magistrskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo s študijo domače in tuje literature. V raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja, podatke pa smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Statistično analizo dobljenih podatkov smo opravili s pomočjo programov Microsoft Excel in SPSS. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 100 slovenskih fizioterapevtov. Večina anketiranih je seznanjena s kanadskimi smernicami in smernicami SZO za odrasle in starejše za ohranjanje zdravja. Precejšen delež anketiranih se strinja, da lahko s pomočjo preventivnih in promocijskih ukrepov zmanjšamo pojavnost številnih bolezni in poškodb, da je promocija zdravja izredno pomemben del fizioterapije in naloga fizioterapevta, da poduči svoje paciente o zdravem načinu življenja ter ustrezni telesni aktivnosti. Pomanjkanje časa predstavlja največjo oviro fizioterapevtov, da promocijskih in preventivnih aktivnosti ne uporabljajo pogosteje. Razprava: S preventivnimi in promocijskimi ukrepi lahko preprečimo oziroma odkrijemo marsikatero bolezen, preprečimo marsikatero smrt, zmanjšamo tveganje za poslabšanje obstoječih stanj ali ponovitev poškodbe ter paciente poučimo, kako samostojno skrbeti za svoje zdravje. Ravno fizioterapevti pa so s svojo izobrazbo, znanjem in izkušnjami v idealnem položaju za izvajanje promocijskih in preventivnih ukrepov.
Ključne besede: preventiva, promocija zdravja, zdravje, fizioterapija, telesna aktivnost
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2025; Ogledov: 364; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,20 MB) |
5. |
6. NEGOVALNE DIAGNOZE PROMOCIJE ZDRAVJA PRI SLADKORNEM BOLNIKUSanela Krojitorović, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Negovalne diagnoze promocije zdravja so specifične diagnoze, ki se uporabljajo v negovalni praksi za oceno zdravstvenega stanja posameznika ali skupine ter za načrtovanje in izvajanje preventivnih ukrepov za spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni. Te negovalne diagnoze so usmerjene v identifikacijo dejavnikov tveganja, ki lahko negativno vplivajo na zdravje, ter v podporo posameznikom pri doseganju optimalnega zdravstvenega stanja. Namen raziskave je bil opredeliti najpogostejše negovalne diagnoze promocije zdravja bolnikov s sladkorno boleznijo.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo deskriptivne metode dela. Primarni podatki za analizo so pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Vzorec je bil namenski in priložnostni. Vključeval je le družinske člane in znance, ki imajo sladkorno bolezen. V intervju smo vključili šest oseb, ki imajo diagnosticirano sladkorno bolezen. Raziskava je bila narejena maja 2024.
Rezultati: Vsi intervjuvanci, razen dveh oseb, so pokazali nepravilen vzorec prehranjevanja in gibanja. Osebi, ki imata sladkorno bolezen tipa 1, sledita pravilnemu vzorcu prehranjevanja in gibanja. Vsi intervjuvanci so povedali, da so morali prilagoditi svoj življenjski slog zaradi sladkorne bolezni. Tri osebe so še bolj natančno opisale, kako sladkorna bolezen vpliva na njihovo družabno življenje, izpostavljenost v družbi, razpoloženje in spanje. Vsi intervjuvanci, razen ene osebe, so bili seznanjeni z izobraževanjem in so razumeli pomen promocije zdravja, ki se osredotoča na prehrano, telesno aktivnost in počitek kot ključne dejavnike za izboljšanje kakovosti življenja s sladkorno boleznijo. Vsi intervjuvanci so prepričani, da zaradi pridobljenega znanja bolje razumejo svojo bolezen in so samozavestnejši pri samostojnem odločanju in obvladovanju bolezni. Ena oseba je še posebej poudarila, da med nosečnostjo vse svoje odločitve preverja pri zdravniku. Vsi intervjuvanci poudarjajo, da je lasten prispevek ključen za boljše obvladovanje življenja s sladkorno boleznijo. Izpostavljajo pomen redne telesne aktivnosti, zdrave prehrane, nadzora nad krvnim sladkorjem, rednega jemanja terapije, obvladovanja stresa in pozitivnega mišljenja.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da bolniki s sladkorno boleznijo dobro razumejo svoje zdravstveno stanje in se zavedajo potrebnih ukrepov za njeno obvladovanje. Prilagodili so življenjski slog, se udeležili delavnic o zdravem življenju in so zadovoljni s prejeto edukacijo. Promocija zdravja je ključno prispevala k boljšemu obvladovanju sladkorne bolezni in izboljšanju kakovosti življenja, čeprav se stopnja poznavanja in prilagoditve lahko razlikuje zaradi osebnih izkušenj in podpore bližnjih.
Ključne besede: negovalne diagnoze, promocija zdravja, sladkorna bolezen, NANDA-I.
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2024; Ogledov: 1092; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,34 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
