1. |
2. Telesna dejavnost starejših odraslih v domu upokojencev DomžaleRomana Lisjak, 2025, diplomsko delo Opis: Redna TD je ključnega pomena za zdravo staranje. Naši predniki so v paleolitiku razvili »varčne« gene, ki nam v obdobjih lakota – obilje in TD – počitek omogočajo, da naše telo optimalno deluje. V sodobnem času pa smo ljudje preveč telesno nedejavni in sedeči, to pa ni v skladu z našimi geni; zato se pojavljajo bolezni moderne dobe kot so koronarna in periferna arterijska bolezen, srčno popuščanje, dislipidemija, hipertenzija, debelost, diabetes tipa 2, kognitivno upadanje, osteoartritis, osteoporoza in druge. Posledice sedečega življenjskega stila najbolj prizadenejo starejšo populacijo in kljub priporočilom za izvajanje redne TD, redkokateri starejši odrasli dejansko vzdržujejo starosti primeren nivo TD.
V diplomski nalogi smo s proučitvijo literature raziskovali področje TN in njene učinke, z anketo pa smo želeli dobiti uvid s stopnjo TD stanovalcev, ki bivajo v institucionalnem zavodu. Zastavili smo hipotezo H1: »Starejši odrasli v Domu
upokojencev Domžale so premalo telesno dejavni«. V sistematski pregled literature smo vključili 12 raziskav v angleškem jeziku. Iz rezultatov je razvidno, da obstaja
pomembna povezava med SV, TN ter debelostjo, večjim tveganjem za padce, manjšo kardiorespiratorno kondicijo, mišično močjo in slabšim ravnotežjem. Po drugi strani pa
obstaja tudi povezava med kakršnokoli količino TD in manjšim tveganjem za smrt ter nekatere bolezni. Pomembna ugotovitev je tudi, da se je povsod z objektivnimi merilniki gibanja, količina gibanja pri preiskovancih povečala, subjektivni odgovori v vprašalnikih pa k temu niso prispevali. Rezultati ankete kažejo, da so stanovalci dovolj telesno dejavni, da v veliki večini dosegajo minimalno vrednost ZITD, prav tako
ugotavljamo, da so anketirani stanovalci aktivni vsaj 5 ur na teden, kar dosega minimalne standarde SZO. S tem smo zavrnili hipotezo H1.
Z opravljeno raziskavo smo dodatno potrdili pomen TD, njene pozitivne učinke ter negativne učinke SV, tako prisotnega v naši družbi. Pomembno je, da s tem seznanimo zaposlene, svojce ali skrbnike ter bivajoče v domovih, da bi bili vsi kot populacija bolj telesno dejavni.
Ključne besede: starejši odrasli, telesna dejavnost, telesna nedejavnost, institucionalni zavod, sedeče vedenje
Objavljeno v ReVIS: 06.06.2025; Ogledov: 200; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (952,04 KB) |
3. Uporaba mobilnih tehnologij za spremljanje osebnega zdravja in telesne dejavnosti : diplomska nalogaDavid Štamcar, 2024, diplomsko delo Opis: Mobilne tehnologije, kot so pametni telefoni, pametne ure in različne aplikacije, so postale ključne za spremljanje in izboljšanje osebnega zdravja ter telesne pripravljenosti. Te naprave omogočajo sledenje telesni aktivnosti, spremljanje spanja in srčnega utripa ter beleženje prehrane. Teoretični del prinaša pregled literature o zgodovini mobilnih tehnologij in zdravju. V empiričnem delu je predstavljena anketna raziskava o uporabi mobilnih tehnologij za
spremljanje zdravja in telesne dejavnosti. Rezultati so pokazali, da so pametni telefoni in aplikacije za spremljanje telesne dejavnosti ključni del življenja mnogih ljudi, zlasti milenijcev, tj. pripadniki generacije, rojene po letu 1980. Večina anketirancev poroča o dnevni uporabi teh naprav in aplikacij. Najbolj priljubljene so aplikacije za sledenje telesne dejavnosti, zdravstvenih parametrov in menstrualnega cikla. V prihodnosti lahko pričakujemo nadaljnjo
rast in razvoj teh tehnologij, kar bo omogočilo boljše razumevanje njihovega vpliva na zdravje in dobro počutje uporabnikov.
Ključne besede: mobilne naprave, aplikacije, telesna dejavnost, vadba, zdravje, zasebnost
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 365; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,80 MB) |
4. Model dejavnikov, ki vplivajo na odločanje starejših za udeleževanje organizirane gibalne vadbe v Sloveniji : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologijaTatjana Tomažič, 2024, doktorska disertacija Opis: Redna gibalna dejavnost in vadba koristita fizičnemu in duševnemu zdravju, a so starejši dosledno premalo gibalno dejavni. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako povečati delež starejših pri organizirani gibalni vadbi. Za pripravo tovrstnih ukrepov je ključno poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na odločanje starejših za udeleževanje organizirane gibalne vadbe, zato je bila raziskava usmerjena v ugotavljanje teh dejavnikov. Uporabljen je bil mešani raziskovalni pristop. Kvantitativni vzorec je vključeval 1777, kvalitativni vzorec pa 29 udeležencev gibalne vadbe v društvu Šola zdravja, starih 60 let in več. Kot instrument je bil v kvantitativnem delu raziskave uporabljen nestandardiziran anketni vprašalnik. Pridobljeni podatki so bili pozneje prepisani in analizirani s programom IBM SPSS, različica 29.0. Kvalitativni del raziskave je bil opravljen s polstrukturiranimi intervjuji, ki so bili analizirani z metodo vsebine. Rezultati raziskave so pokazali, da so se starejši za vključitev v organizirano gibalno vadbo največkrat odločili zaradi izboljšanja psihofizičnega počutja in značilnosti gibalne vadbe, manj pa zaradi socialnega vidika in zdravstvenih težav. Ugotovljeno je bilo tudi, da je udeleževanje organizirane gibalne vadbe v starosti statistično značilno povezano z aktivnim ukvarjanjem s športom v mladosti, z udeleževanjem organizirane gibalne vadbe med delovno-aktivnim življenjem in z ukvarjanjem z drugimi prostočasnimi dejavnostmi. Na podlagi dobljenih rezultatov je bil oblikovan model s poglavitnimi dejavniki, pripravljene pa so bile tudi iztočnice za oblikovanje ukrepov, ki se nanašajo na povečanje deleža starejših pri organizirani gibalni vadbi. Ugotovljeni dejavniki in iztočnice ponujajo strokovno podlago za načrtovanje in promocijo programov organiziranih gibalnih vadb za starejše.
Ključne besede: starejši, gibalna dejavnost, organizirana gibalna vadba, dejavniki, društvo Šola zdravja
Objavljeno v ReVIS: 26.03.2025; Ogledov: 300; Prenosov: 7
Celotno besedilo (5,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vpliv finančne krize in koronakrize na podjetniško aktivnost v gradbeni dejavnosti v SlovenijiNina Leskovic Pedljić, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo analizira vpliv gospodarskih kriz, vključno z gospodarsko krizo iz leta 2008 in koronakrizo, na gradbeni sektor v Sloveniji ter raziskuje odpornost tega sektorja na gospodarske šoke. Cilj raziskave je bil preučiti, kako so krize vplivale na prihodke, zaposlenost in podjetniško aktivnost gradbenih podjetij ter identificirati ključne dejavnike, ki so omogočili prilagoditev in okrevanje sektorja. Za teoretični del sta bili uporabljeni deskriptivna metoda in metoda kompilacije, za empirični del raziskave pa kvantitativni pristop s stratificiranim vzorčenjem.
Vzorec je sestavljalo 96 gradbenih podjetij, izbranih iz vseh slovenskih regij glede na njihovo velikost. Analiza spremenljivk, pridobljenih s portala GVIN, je bila izvedena z uporabo statističnega programa SPSS. Za preverjanje hipotez je bil uporabljen neparametričen test, in sicer Wilcoxonov test.
Rezultati raziskave kažejo, da gospodarska kriza ni negativno vplivala na prihodke analiziranih gradbenih podjetij – ti so se celo povečali. Prav tako koronakriza ni povzročila zmanjšanja prihodkov ali zaposlenosti, kar kaže na visoko odpornost sektorja. Razlike v prihodkih gradbenih podjetij med regijami pred in po koronakrizi niso bile statistično značilne. Ključni dejavniki, ki so prispevali k stabilnosti, vključujejo državne ukrepe, prilagodljivost podjetij ter nadaljevanje infrastrukturnih projektov.
Raziskava poudarja pomen prožnosti gradbenega sektorja ter vladnih ukrepov pri ublažitvi vplivov kriz. Predlagane so nadaljnje raziskave mehanizmov, ki krepijo odpornost sektorja,ter oblikovanje politik, ki podpirajo stabilnost in trajnostni razvoj v kriznih razmerah. Delo prispeva k razumevanju odziva gradbenega sektorja na gospodarske izzive in odpira možnosti za izboljšanje njegovih prilagoditvenih strategij.
Ključne besede: finančna kriza, koronakriza, gradbena dejavnost, ukrepi za omilitev posledic, učinki ukrepov za omilitev posledic
Objavljeno v ReVIS: 06.03.2025; Ogledov: 485; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,34 MB) |
6. Vpliv pandemije covid-19 na transplantacijsko dejavnost v SlovenijiMartina Milošič, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Ukrepi za zajezitev širjenja virusa SARS-CoV-2 so imeli po vsem svetu pomemben vpliv na aktivno delovanje transplantacijske in donorske dejavnosti. Ponekod se je aktivnost delovanja programov zmanjšala, ponekod celo začasno zaustavila.
Metode: Proučevali smo vpliv pandemije covida-19 na transplantacijsko dejavnost čvrstih organov v Sloveniji. Raziskovalni del naloge smo opravili v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Izvedli smo polstrukturirane intervjuje kliničnih transplantacijskih koordinatorjev posameznega programa za presaditve, ki so sprejemali pomembne odločitve glede zdravljenja bolnikov s presaditvijo organa. Zavod Slovenija-transplant je izdal stopenjski načrt, na podlagi katerega je po izbruhu pandemije covida-19 delovala donorska in transplantacijska dejavnost.
Rezultati: Na podlagi opravljene raziskave smo prišli do rezultatov, da pandemija covida-19 ni imela večjega vpliva na delovanje transplantacijske dejavnosti. Opravljenih je bilo nekoliko več presaditev v primerjavi z enakim obdobjem pred pandemijo covida-19. Delovanje transplantacijske in donorske dejavnosti v Sloveniji je bilo na začetku pandemije prilagojeno, a nikoli zaustavljeno. Rezultati, ki jih je Slovenija dosegla v času pandemije, so izjemni in jo uvrščajo med najboljše države z najkakovostnejšim donorskim programom in transplantacijskim zdravljenjem na mednarodni ravni. Pandemija, zdravljenje bolnikov in izvajanje ukrepov za zajezitev virusa SARS-CoV-2 so še dodatno poglobili obstoječo kadrovsko stisko, predvsem na področju negovalnega kadra, in opozorili na pomanjkljive in neprimerne prostorske zmogljivosti.
Razprava: Medsebojno sodelovanje vseh odgovornih posameznikov v Sloveniji je pripomoglo, da je Slovenija z dobro organizacijo dela v obdobju pandemije covida-19 lahko dober vzgled drugim državam, ki so dejavnost za presaditve organov zmanjšale ali za kratek čas celo zaustavile.
Ključne besede: transplantacija, pandemija covida-19, transplantacijska dejavnost, donorska dejavnost
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 485; Prenosov: 10
Celotno besedilo (3,03 MB) |
7. Sprejemanje telemedicine s strani starejših odraslih pri zagotavljanju osnovnih zdravstvenih storitev : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaMaša Blanuša, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Magistrska naloga obravnava problem sprejemanja telemedicine med starejšimi odraslimi pri zagotavljanju osnovnih zdravstvenih storitev. Metode: Uporabili smo mešan pristop – kvantitativni in kvalitativni. V teoretičnem delu smo analizirali obstoječo literaturo o uporabi telemedicine in sprejemanju tehnologije med starejšimi odraslimi. V raziskovalnem delu smo izvedli retrospektivno analizo sekundarnih podatkov iz raziskave SHARE in 10 polstrukturiranih intervjujev s starejšimi odraslimi nad 75 let. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da večina starejših odraslih ne pozna telemedicine, medtem ko tisti, ki jo uporabljajo, kot glavno prednost navajajo lažji dostop do zdravnika. Zaskrbljenost glede varnosti podatkov in pomanjkanje znanja o uporabi tehnologije sta ključni oviri za njeno širšo uporabo. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je sprejemanje telemedicine med starejšimi odraslimi nizko, in sicer predvsem zaradi pomanjkanja informacij, zapletene uporabe in pomanjkanje zaupanja v nove storitve.
Ključne besede: telemedicina, starejši odrasli, osnovna zdravstvena dejavnost, sprejemanje tehnologije, zdravstvene storitve
Objavljeno v ReVIS: 02.12.2024; Ogledov: 679; Prenosov: 25
Celotno besedilo (2,56 MB) |
8. |
9. |
10. |
