1. Vpliv elektronskih naprav na razvoj osnovnošolskih otrok : magistrska nalogaMateja Lomovšek, 2024, magistrsko delo Opis: Namen: Ugotoviti smo želeli, kako uporaba elektronskih naprav vpliva na kognitivni, čustveni, socialni in fizični razvoj osnovnošolskih otrok v Sloveniji ter kako je povezana s tveganjem za digitalno zasvojenost.
Metode: Naša raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, pri čemer smo uporabili deskriptivno statistiko, korelacijsko analizo, linearno regresijsko analizo, Hi-kvadrat test, Cramerjev V test, in Cronbachov test konsistentnosti.
Rezultati: Večina otrok je elektronske naprave uporabljala manj kot 2 uri na dan. Alternativne hipoteze, ki nam jih je uspelo potrditi s korelacijsko analizo, so pokazale šibek ali zmeren korelacijski koeficient (0,128 < | ρ | < 0,377). Statistična značilnost je bila konsistentno zelo visoka (p = 0,000). Bolj pogoste uporabe elektronskih naprav v večernih urah nam ni uspelo povezati s slabšimi izidi čustvenega razvoja ali težavami s spanjem in koncentracijo. Korelacije so bile zelo šibke (–0,21 < ρ < –0,11), pojasnjena varianca je bila zanemarljiva (0,01 < ρ-kvadrat < 0,05) in tudi Cramerjev V test je bil šibek (0,13 < V < 0,18). Prav tako nam ni uspelo potrditi vpliva demografskih dejavnikov družine na pogostost uporabe elektronskih naprav pri otrocih, saj je bila statistična značilnost Hi-kvadrat testa pri obeh alternativnih hipotezah prenizka. Test vpliva izobrazbe staršev je pokazal nizko statistično značilnost le v kontekstu naše raziskave (p = 0,003), medtem ko je test vpliva vrste družinske strukture, pokazal zelo nizko statistično značilnost (p = 0,342).
Zaključek: Ugotovili smo, da je daljši čas, preživet pred elektronskimi napravami, koreliran z višjim tveganjem za digitalno zasvojenost ter s slabšimi izidi pri kognitivnem in socialnem razvoju osnovnošolskih otrok. Vpliv na fizični razvoj je bil negativen, čeprav nam ga ni uspelo v celoti pojasniti, medtem ko je vpliv na čustveni razvoj ostal popolnoma nepojasnjen. Na podlagi ugotovitev raziskave priporočamo uravnotežen pristop k uporabi elektronskih naprav pri otrocih, tako v domačem kot v šolskem okolju.
Ključne besede: elektronske naprave, digitalni mediji, osnovnošolski otroci, razvoj otrok, čas pred zasloni, vpliv tehnologije, demografski vpliv, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 147; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (2,13 MB) |
2. Vpliv telesne vadbe na kognitivne sposobnostiValerija Verbošek, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Pomembni spremembi, s katerima se sooča svetovno prebivalstvo, sta povečanje števila in deleža starejših oseb ter pričakovano podaljševanje življenjske dobe. Ena od posledic staranja je tudi poslabšanje kognitivnih sposobnosti. Kognitivni upad je povezan s povečanim tveganjem za demenco, funkcionalnimi omejitvami in invalidnostjo, zato se povečujejo napori za iskanje metod, s katerimi bi preprečili ali celo izboljšali kognitivno delovanje, funkcionalnost in kakovost življenja nasploh. Telesna aktivnost velja za visoko varovalen dejavnik za ohranjanje kognitivnih sposobnosti pri normalnem staranju možganov, zato je redna telesna vadba eden ključnih določevalcev zdravja v človekovem življenju. Znanstveni dokazi kažejo na učinkovitost telesne dejavnosti pri izboljšanju kognitivnega zdravja skozi celotno življenjsko dobo človeka. Ustrezne gibalne dejavnosti so v predšolskem obdobju ključnega pomena za otrokov gibalni in funkcionalni razvoj ter vplivajo na otrokove spoznavne, socialne ter čustvene sposobnosti in lastnosti. Stopnja učenja in kognitivnega razvoja je na najvišji ravni pri predšolskih otrocih. Predšolsko obdobje je zato eno najprimernejših za seznanjanje otrok z zdravim načinom življenja, saj so otroci v tem razvojnem obdobju izjemno dovzetni za vplive okolja ter za oblikovanje temeljnih življenjskih vrednot in navad, povezanih z zdravim načinom življenja.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda s pregledom literature s področja raziskovanja. Pregledali smo literaturo v podatkovnih bazah PubMed in Springer Link. Za namen raziskave smo uporabili literaturo, ki je bila polno dostopna, v angleškem ali slovenskem jeziku ter izvira iz časovnega obdobja 2012–2022.
Rezultati: Pri pregledu literature smo pridobili 10.558 zadetkov. Po pregledu naslovov in povzetkov smo v podrobnejši pregled vključili 72 zadetkov. V analizo smo vključili 12 zadetkov, ki smo jih prebrali v celoti, in oblikovali tri kategorije: vpliv telesne vadbe na razvoj kognitivnih sposobnosti in učni uspeh otrok in mladostnikov, vpliv telesne vadbe na kognitivne sposobnosti odraslih, vpliv različnih vrst vadbe na kognitivne sposobnosti.
Razprava: Vsako obdobje v življenju je pomembno za razvoj ter kasneje za krepitev in ohranjanje kognitivnih sposobnosti. Stopnja učenja in kognitivnega razvoja je na najvišji ravni pri predšolskih otrocih. Ob tem telesna aktivnost otroku omogoča ustrezen razvoj kognitivnega sistema in oblikuje kognitivno rezervo, to pa pomeni boljše izhodišče za zdravo staranje.
Pri odraslih zmanjšuje stopnjo umrljivosti ter uravnava in nadzira kronične nenalezljive bolezni, s čimer pomembno vpliva na kardiovaskularne dejavnike tveganja, ki so povezani s kognitivno okvaro. Kasneje v življenju telesna aktivnost omogoča ohranjanje kognitivne rezerve in zmanjšuje tveganje za kognitivni upad ter ugodno vpliva na zdravo staranje.
Ključne besede: telesna vadba, kognitivni razvoj, kognitivni upad
Objavljeno v ReVIS: 05.03.2025; Ogledov: 247; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,25 MB) |
3. Zelena prestolnica Evrope : primerjava prestolnice Ljubljana in prestolnice TalinJasna Dedivanović Bubanja, 2025, magistrsko delo Opis: V pričujočem magistrskem delu obravnavam pereče tematike, s katerimi se v današnjem času soočajo evropske prestolnice. Dejstvo je, da je ena izmed glavnih problematik v evropskih prestolnicah visoko onesnaževanje okolja, druga velika problematika pa je vedno večji pretok ljudi znotraj evropskih držav, kar posledično pomeni veliko stanovanjsko stisko, ne le za prebivalce prestolnic, temveč tudi za ljudi, ki v slednje prihajajo za daljše časovno obdobje. Da bi se v evropskem prostoru predstavljena problematika zmanjšala do te meje, da bo življenje v prestolnicah prijetnejše in bolj kakovostno, se je na pobudo župana glavnega mesta Estonije – prestolnice Talin, gospoda Jürija Ratasa, v letu 2006 oblikoval projekt Zelena prestolnica Evrope. Vsebina projekta opisuje, da lahko pri projektu sodelujejo le tiste prestolnice, ki pri ključnih dejavnikih, pomembnih za izboljšavo evropskega prostora dosegajo rezultate z visokimi okoljskimi standardi, odgovornemu in okolju prijaznemu delovanju, skrbijo za zelene površine in naklonjenosti trajnostnemu razvoju. Prestolnica Ljubljana je laskavi naziv prejela v letu 2016, zato sem v magistrskem delu predstavila dosežke, izboljšave, smernice ter strategijo, ki jo je na natečaju predstavila. Zaradi bolj objektivnega vpogleda v projekt sem naredila primerjavo z estonsko prestolnico Talin, dobitnico naziva v letu 2023. Posebni poglavji se dotikata okoljske politike in varstva okolja v celotnem evropskem prostoru in obeh prestolnicah, ter velik pretok migrantov iz drugih evropskih ter tretjih držav. V tem delu sem se poglobila na mnenja meščanov obeh prestolnic. Zato so bila raziskovalna vprašanja vsebinsko oblikovana v smeri, da pridobim njihova opažanja za kakovostno in udobno življenje v obeh prestolnicah, kar je v rezultatih raziskave tudi predstavljeno. V zaključku magistrskega dela sem izpostavila nekatere prednosti in predvsem slabosti dobljenega naziva ter podala možna priporočila za prestolnici.
Ključne besede: projekt Zelena prestolnica Evrope, prestolnici Ljubljana in Talin, trajnostni razvoj, okoljska politika, varstvo okolja, migracija, zelena območja, stanovanjska problematika, inovativnost
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 176; Prenosov: 11
Celotno besedilo (720,74 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Oblikovanje in implementacija grafičnega uporabniškega vmesnika za računalniško igro : diplomska nalogaAleš Gačnik, 2024, diplomsko delo Opis: S tem diplomskim delom želimo pokazati, da lahko vsak začne z izdelavo svojega grafičnega računalniškega vmesnika za videoigre, saj je mogoče grafični uporabniški vmesnik za videoigre izdelati z brezplačno programsko opremo, ki je dostopna vsem na internetu. Hkrati pa se želimo naučiti, kako narediti dober grafični vmesnik in kakšna so pravila za njegovo izdelavo.
Ključne besede: grafični uporabniški vmesnik, razvoj videoigre, Godot, Blender, Krita, slovanska mitologija, dizajn
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 318; Prenosov: 9
Celotno besedilo (4,83 MB) |
