1. Reforma sistema migracij in mednarodne zaščite v Evropski uniji : magistrsko deloNina Leben, 2025, magistrsko delo Opis: V današnjem času si je težko predstavljati svet brez človekovih pravic in temeljnih svoboščin, a temu ni bilo vedno tako. Gre za temeljna pravna načela tako EU, kot tudi vsake sodobne države danes. Kršitve, kot so se dogajale med II. svetovno vojno, so razlog, da imamo danes vrsto mednarodnih dokumentov, ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic. Trdimo lahko, da je ravno II. svetovna vojna podlaga za sprejetje mednarodnega pravnega akta Splošne deklaracije človekovih pravic in posledično vseh nadaljnjih kodifikacij z dotičnega področja. Sprejetje Deklaracije nedvomno predstavlja bolj usklajeno ter organizirano borbo za človekove pravice. Človekove pravice so danes univerzalne in pripadajo vsakomur, ne glede na osebnostne okoliščine. To dejstvo je sicer znano slehernemu posamezniku, a kljub temu v praksi še vedno prihaja do kršitev le-teh. Ena izmed značilnosti človekovih pravic je tudi v tem, kakšna je obveznost države glede njene implementacije in spoštovanja, na tem mestu govorimo o pozitivnem in negativnem vidiku človekovih pravic. Človekove pravice danes praviloma niso absolutne. Ena izmed temeljnih konstitutivnih pravic, ki jih mora zagotavljati vsaka demokratična in pravna država, je pravica do svobode izražanja. Gre za pravico, ki je zagotovljena tako na mednarodnopravni ravni, kot tudi na evropski ter nacionalni. Zapisana je v Listini EU in prav tako v Evropski konvenciji za človekove pravice, saj le-ta sodi med najpomembnejše stebre svobodne demokratične družbe. Čeprav sama pravica praviloma ni absolutna, pa ima v sodni praksi pogosto prednost pred drugimi pravicami. Slovenska Ustava se tukaj razlikuje od drugih evropskih ustav, saj ureja dotično pravico v dveh ustavnih določilih, medtem ko večina ustav le-to ureja v enem. Sodna praksa, ki se navezuje na svobodo izražanja je zelo pestra, saj v praksi še vedno prihaja do kršitev in zlorab pravice, tako da je obravnavana tema magistrskega dela tudi pregled pilotnih in aktualnih sodb tako ESČP kot USRS. Ključne besede: Evropska unija, begunec, mednarodna zaščita, migracije, migrant, reforma Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 381; Prenosov: 22
Celotno besedilo (838,36 KB) |
2. Vloga Svetovne banke na Zahodnem Balkanu : magistrsko deloPatricija Firbas, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavam vlogo Svetovne banke na Zahodnem Balkanu. Predstavim vse države Zahodnega Balkana skozi tranzicijsko pot v Evropsko unijo, z izjemo Hrvaške, ki je že članica Evropske unije. Raziskala sem mednarodni in diplomatski vidik te poti; podrobneje sem ga raziskala s pomočjo raziskovalnih vprašanj. Pri tem sem uporabila opisno metodo statičnega makroekonomskega raziskovanja in kombinacijsko ter destruktivno razlagalno metodo. S pomočjo dualnega sklepanja sem povzela ključne ugotovitve ter jih utemeljila na podlagi odgovorov na poglavitna raziskovalna vprašanja. Namen in cilj magistrskega dela obsega raziskavo programa Zelene agende za Zahodni Balkan ter podrobno proučitev držav Zahodnega Balkana, glede višine finančne pomoči ter glede na to katere države Zahodnega Balkana so prejele več finančne pomoči ter zakaj. Svoje ugotovitve sem povzela s pomočjo uvedbe Programa zelenih gospodarskih reform ter podala rešitve s pomočjo gospodarske zelene reforme, ki so namenjene oblikovanju nacionalnega soglasja o strukturnih izzivih za gospodarstvo in dajanju prednostnih reform po vseh državah Zahodnega Balkana. V magistrskem delu sem ugotovila, da je Program zelenih gospodarskih reform moral oceniti prehod na bolj okolijsko trajnostno, krožno in nizko ognjiščno gospodarstvo na Zahodnem Balkanu. V ta namen bo nujno potrebno v programih gospodarskih reform, v skladu z izvajanjem evropskega semestra, vključevati kazalnike o ciljih trajnostnega razvoja in učinkovitosti virov. Na primer, pregled učinkovitih virov, o katerem Zahodni Balkan delno že poroča, bi lahko uporabili za pridobivanje informacij o njihovem prehodu na model trajnostne gospodarske rasti. V sklepnih ugotovitvah povzemam, da so bile države Zahodnega Balkana skozi tranzicijsko pot na poti v Evropsko unijo deležne finančne pomoči Svetovne banke, s pomočjo katere so lahko uvedle potrebne spremembe in programe zelenih gospodarskih reform, ki so pripomogle k trajnostnem razvoju Zahodnega Balkana. Ključne besede: širitev Evropske unije, Zahodni Balkan, Zelena agenda za Zahodni Balkan, trajna gospodarska rast, gospodarska reforma, skupni enotni trg, Svetovna banka, Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 1273; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,63 MB) |
3. Izzivi managementa v javni upravi v času epidemije COVID-19 : magistrsko deloTanja Zakrajšek, 2022, magistrsko delo Opis: Slovenska javna uprava je bila od osamosvojitve Slovenije leta 1991 do danes deležna številnih reform. Vsaka reforma je prinesla preobrazbo javne uprave. Vendar pa se z vpeljavo novih pristopov, modelov managementa javne uprave, obstoječi model ne preneha izvajati, ampak novi model dopolni obstoječega. S pomočjo raziskave smo pokazali, da je v managementu slovenske javne uprave prisotna zmes elementov različnih modelov, od Webrovega modela birokratske države, ki je temeljni model managementa javne uprave, do elementov novega javnega managementa, ki vpeljuje prvine iz zasebnega sektorja in elementov modernejših modelov, ki jih skupaj imenujemo post-novi javni management. Epidemija COVID-19 je imela, in v času priprave tega dela še vedno ima, močan vpliv na delovanje vseh sfer življenja, tudi na delovanje javne uprave. Javna uprava se je morala hitro spoprijeti z nastalo situacijo in prilagoditi svoje delovanje, saj je epidemija izpostavila izzive, povezane s strateškim upravljanjem javne uprave in njeno učinkovitostjo ter uspešnostjo. Med epidemijo se je pokazala tudi potreba po boljši digitalizaciji javnih storitev in na tem področju opažamo precejšen napredek. Z digitalizacijo javne uprave in javnega sektorja pa so na obzorju nove reforme, saj je reformiranje proces, ki se, ko se neka reforma zaključi, ponovno zažene. Ključne besede: javna uprava, management, (post-)novi javni management, epidemija, COVID-19, reforma javne uprave, modeli managementa javne uprave Objavljeno v ReVIS: 27.01.2023; Ogledov: 2011; Prenosov: 108
Celotno besedilo (840,27 KB) |
4. Pokojninska reforma v Sloveniji in svetu : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeEdin Gabeljič, 2017, magistrsko delo Opis: Živimo v času globalizacije in cel svet postaja ena celota in se sooča s finančno in
gospodarsko krizo. Tako smo prisiljeni sprejeti nekatere ukrepe in uvesti določene strukturne
reforme. Tukaj kot pomembnejšo zadevo štejemo tudi pokojninsko reformo. Temeljna funkcija
vseh pokojninskih sistemov v Evropi in po svetu je ta, da vsakemu posamezniku zagotovi
finančno varnost v starosti in dostojno pokojnino. Naš Slovenski pokojninski sistem in vsi
Evropski pokojninski sistemi temeljijo na načelu medgeneracijske vzajemnosti. Težava
medgeneracijske vzajemnosti je v tem, da se je porušilo demografsko ravnotežje v svetu. Do
demografskega neravnotežja je prišlo zaradi nizke rodnosti, poznega vstopa mladih na trg
dela, večanja javnega dolga in nepreglednost nad našim pokojninskim sistemom. Nesporno
dejstvo je, da se bo prebivalstvo staralo in temu primerno se bo treba pripraviti. Morali bomo
začeti pravočasno varčevati, bodisi sami bodisi podjetja za dodatno pokojnino delavca. Novi
zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je stopil v veljavo 1.1.2013. Novi zakon
prinaša na področju novosti: zagotoviti dostojne pokojnine in zagotoviti finančno vzdržnost
pokojninskega sistema. Vendar, kot kaže, ta ne bo dovolj in je na vidiku že nova reforma.
Pokojninska reforma je moja glavna tema moje magistrske naloge, kamor poleg praktičnega
dela spada tudi raziskovalni del. V raziskovalnem delu sem se posvetil primerjavi pokojninske
reforme v Evropi in drugje po svetu. Ključne besede: pokojninski sistem, pokojninska reforma, finančna vzdržnost, demografske spremembe, medgeneracijska vzajemnost, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 1696; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,25 MB) |
5. Nova postopkovna pravila v družinskih zadevah : magistrsko deloMarko Istenič, 2020, magistrsko delo Opis: Družinsko pravo ni doživelo svoje reforme vse od sprejetja temeljnega zakona, ki ureja zakonsko zvezo, razmerja med starši in otroki in med drugimi sorodniki, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, leta 1976. Z uveljavitvijo Družinskega zakonika so ključne novosti na področju opredelitve nekaterih institutov družinskega prava in uvedba nekaterih novosti, pa tudi prenos odločanja o določenih zadevah iz centrov za socialno delo na sodišča. V družinskih zadevah so sodišča odločala v pravdnem in nepravdnem postopku. Z uveljavitvijo Družinskega zakonika pa se v družinskih zadevah uporablja le nepravdni postopek. V luči reforme družinskega prava je prenovo doživel tudi Zakon o nepravdnem postopku. Ureditev v Družinskem zakoniku s prenosom pristojnosti odločanja v družinskih zadevah na sodišča se ne more učinkovito izvajati oziroma se sploh ne more izvajati brez prilagojenih postopkovnih pravil sodnih postopkov, v katerih se rešujejo spori in urejajo razmerja, ki jih materialnopravno ureja Družinski zakonik. Ta je prenesel pristojnosti odločanja na sodišča, ni pa določil vrste procesnih pravil, po katerih naj sodišča odločajo. Z namenom večjega varovanja otrokove največje koristi se vsi postopki v družinskih zadevah vodijo po pravilih nepravdnega postopka, kar pa ni vedno najboljša rešitev. Poleg tega zaradi nespretne spremembe Zakona o nepravdnem postopku prihaja ponekod do nasprotujočih si določb med materialnimi in procesnimi določili. Ključne besede: Družinski zakonik, reforma, nepravdni postopek, varstvo otrokove koristi, nova postopkovna pravila Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 2415; Prenosov: 169
Celotno besedilo (599,70 KB) |
6. |
7. |
8. Pravica do pokojnine kot ustavna pravica : magistrsko deloPolonca Andoljšek Trinkaus, 2013, magistrsko delo Ključne besede: pokojnina, ustavna pravica, pravica do pokojnine, ustavne človekove pravice, socialna varnost, mednarodna analiza pokojninskih sistemov, pokojninska reforma, sodna praksa, socialne pravice Objavljeno v ReVIS: 07.08.2018; Ogledov: 3980; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,83 MB) |
9. |
10. Materialna neodvisnost sodnikov : magistrsko deloIrena Podgoršek, 2009, magistrsko delo Ključne besede: materialna neodvisnost, sodniki, sodišča, plače sodnikov, sistem plač, delitev oblasti, ustavno sodna praksa, reforma sistema plač sodnikov, plačilo za delovno uspešnost, uvrščanje v plačne sisteme Objavljeno v ReVIS: 27.07.2018; Ogledov: 3685; Prenosov: 197
Celotno besedilo (808,56 KB) |