1. Primerjava fizioterapevtskih postopkov po rupturi sprednjega križnega ligamenta – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaŽiga Mohorič, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod Sprednja križna vez je močan, intraartikularen in sinovialen ligament, ki poteka od posteromedialne površine lateralnega kondila femurja do anteriorne intrakondilarne površine tibie. Do rupture najpogosteje pride po akutni, travmatični poškodbi med športom ali aktivnostjo. Namen Namen dela je preučiti potek rehabilitacije po rupturi sprednje križne vezi, ugotoviti, katere metode in tehnike se najpogosteje uporabljajo ter raziskati, ali se pojavljajo dokazi o novih fizioterapevtskih metodah. Metode Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop, in sicer metodo pregleda literature. Podatke smo iskali v podatkovnih bazah Google Scholar, PubMed, PEDro in v strokovnih knjigah ter tiskanih znanstvenih člankih. Vključili smo raziskave, v katerih so obravnavali rehabilitacijo po rupturi sprednje križne vezi. Rezultati V pričujočo raziskavo je bilo vključenih 11 raziskav. Študije so pokazale, da je rehabilitacija po rupturi sprednje križne vezi ključna za vrnitev k športnim aktivnostim. Prav tako fizioterapevtska obravnava zmanjšuje bolečino in oteklino ter vrača normalen obseg gibljivosti. Razprava in zaključek Raziskave potrjujejo pozitivne učinke in nujnost rehabilitacije za vračanje k športnim aktivnostim oziroma na predpoškodbeno raven aktivnosti.
Ključne besede: fizioterapija, rehabilitacija, ruptura, koleno
Objavljeno v ReVIS: 16.06.2025; Ogledov: 122; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,17 MB) |
2. Učinkovitost kinezioterapije po šivu meniskusaDavor Dolinar, 2025, diplomsko delo Opis: Rupture meniskusa so pogosta ortopedska patologija. Za uspešno zdravljenje sta ključna pravilno postavljena diagnoza in zadostno znanje o anatomskih strukturah meniskusa. Ne poznamo splošno sprejete metode o postavitvi klinične diagnoze rupture, ker je pogosto težko ločiti rupturo od drugih pogostih poškodb kolena. Pri diagnosticiranju uporabljamo kombinacijo anamneze, fizičnega pregleda z uporabo kliničnih testov ter magnetno resonanco, s katero lahko izključimo pridružene akutne patologije in ocenimo degenerativne spremembe v kolenu. Pri degenerativnih rupturah operacija ni prva izbira, bolniku priporočamo rehabilitacijo s kinezioterapijo. Po travmatskih rupturah pogosto sledi operativno zdravljenje s šivanjem meniskusa, ki mu sledi rehabilitacija. Najpomembnejši in glavni cilj rehabilitacije je zmanjšanje intenzitete bolečine, povrnitev mišične moči in funkcije ter izboljšanje gibljivosti v kolenskem sklepu. Pristop zdravljenja vedno prilagodimo individualno glede na zahtevnost poškodbe, raznolikosti simptomov ter individualne strukturne značilnosti. Pospešen rehabilitacijski program uporabimo pri perifernih RM, bolnik takoj delno obremeni koleno, takoj začne krčiti koleno in ne uporablja ortoze. Pri kompleksnih RM sledimo omejenemu programu in je rehabilitacija končana okvirno po štirih mesecih. Zaradi premalo izvedenih kakovostnih raziskav v pregledu literature nismo zasledili enotnega protokola za pooperativno rehabilitacijo po šivu meniskusa s področja kinezioterapije in drugih fizioterapevtskih metod. Ugotovili pa smo, da je kinezioterapija najučinkovitejša metoda rehabilitacije po operaciji šiva meniskusa.
Ključne besede: ruptura meniskusa, šiv meniskusa, fizioterapija, kinezioterapija, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 11.02.2025; Ogledov: 428; Prenosov: 21
Celotno besedilo (704,87 KB) |
3. Obravnava pacientov z rupturo labruma kolčnega sklepaAnja Humar, 2024, diplomsko delo Opis: Ruptura labruma kolčnega sklepa je pogosta poškodba, ki nastane zaradi različnih vzrokov, kot so utesnitveni sindrom, travme ali degenerativne spremembe. Labrum prispeva k stabilnosti kolčnega sklepa, saj izboljšuje prileganje glavice stegnenice v sklepno ponvico, s tem pa omogoča enakomerno razporeditev obremenitev in ohranjanje sinovialne tekočine znotraj sklepa. Ko pride do poškodbe labruma, se pojavijo simptomi, kot so bolečina in omejena gibljivost. Pogoste so tudi mehanske težave, kot sta pokanje in zaskočitev, kar bistevno vpliva na funkcionalnost sklepa. Diagnoza rupture labruma temelji na anamnezi, kliničnem pregledu in slikovni diagnostiki, pri čemer je MR s kontrastom najzaneslivejša metoda za potrditev poškodbe. Pri manjših poškodbah ali ob odsotnosti večjih strukturnih nepravilnosti je prva izbira konzervativno zdravljenje, ki vključuje počitek, NSAID ter fizioterapijo. Kadar konzervativno zdravljenje ne prinese ustreznih rezultatov, predvsem pri pacientih z večjimi rupturami ali dodatnimi anatomskimi nepravilnostmi, kot sta displazija ali ustenitveni sindrom, je potrebno razmisliti o operativnem posegu, pri čemer je artroskopsko popravilo labruma najpogostjša metoda. Pomembno je poudariti, da kombinacija operativnega posega z ustrezno predoperativno in postoperativno fizioterapijo še dodatno prispeva k boljšim funkcionalnim izidom. Pravilno načrtovana rehabilitacija izboljša mišično stabilnost in nadzor nad gibljivostjo kolka, kar dolgoročno vodi k uspešnejšemu okrevanju in zmanjšanju tveganja za ponovitev težav. V diplomski nalogi smo s pregledom literature analizirali učinkovitost konzervativnega zdravljenja pacientov z ruptruo labruma kolčnega sklepa ter primerjali učinkovitost operativnega in konzervativnega zdravljenja. Ugotovili smo, da konzervativni pristop uspešno zmanjšuje bolečino in izboljšuje funkcionalnost pri manjših poškodbah, medtem ko operativni poseg prinaša boljše dolgoročne rezultate, zlasti pri večjih rupturah. Naši zaključki potrjujejo, da je konzervativno zdrevljenje učinkovito na kratek rok, vednar pri večjih poškodbah pogosto zahteva operativni poseg za dolgoročno izboljšanje. Analiza v diplomski nalogi lahko bistveno pripomore k boljšemu odločanju med konzervativnim in operativnim pristopom ter s tem izboljša klinično prakso pri zdravljenju pacientov z rupturo labruma kolčnega sklepa.
Ključne besede: ruptura labruma kolka, konzervativno zdravljenje, fizioterapija, operativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 10.12.2024; Ogledov: 734; Prenosov: 89
Celotno besedilo (642,93 KB) |
4. Ocenjevanje učinkovitosti fizioterapevtske obravnave po operaciji rotatorne manšeteVita Krese, 2022, diplomsko delo Opis: Ruptura rotatorne manšete (v nadaljevanju: RM) je najpogostejši vzrok bolečine in omejitve funkcije ramenskega obroča. Pojavlja se tako pri mlajših, večinoma kot travmatska poškodba tetive RM, ali pri starejših, pri katerih prevladuje degenerativna preobremenitev tetive, ki posledično povzroči rupturo RM. Zdravnik se skupaj s pacientom, glede na velikost rupture in pacientove želje, odloči za operativno ali konzervativno zdravljenje. Najpogostejša intervencija po poškodbi RM, predvsem pri mlajših osebah in masivnih rupturah, je artroskopsko operativno zdravljenje. Ne glede na izbiro zdravljenja je pomembna čimprejšnja vključitev pacienta v program rehabilitacije. Glede na zdravniško pooperativno oceno in dejavnike tveganja se pacient vključi v program rehabilitacije, ki mu omogoča najbolj optimalen napredek v procesu okrevanja po operaciji RM. Zaradi pomembnosti rehabilitacije v procesu celjenja tetive po operativnem zdravljenju RM smo v diplomski nalogi predstavili ugotovitve učinkovitosti štirinajstdnevne zdraviliške rehabilitacije po operaciji RM. V raziskavo smo vključili 40 pacientov, ki so bili na rehabilitaciji v Diagnostično rehabilitacijskem centru Terme Zreče. Kot pokazatelj učinkovitosti štirinajstdnevne rehabilitacije smo uporabili Ocenjevalno lestvico za ramo Univerze Kalifornija, Los Angeles (UCLA Shoulder Rating Scale). Ugotovitve naše raziskave kažejo, da se bolečina po štirinajstdnevni zdraviliški rehabilitaciji na lestvici od 1 do 10 izboljša za 2,95 stopnje, kar je statistično značilno (p < 0,05). Prav tako smo ugotovili, da se gibljivost povprečne aktivne elevacije poveča s 103,9 stopinj na 131,3 stopinje, kar pomeni statistično značilno izboljšanje za 27,4 stopinje (p < 0,05). S potrditvijo obeh hipotez smo dokazali, da sta glavna cilja rehabilitacije izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje bolečine ramenskega sklepa uspešno dosežena.
Ključne besede: rotatorna manšeta, rehabilitacija, fizioterapija, ruptura, operacija
Objavljeno v ReVIS: 13.09.2022; Ogledov: 1675; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,75 MB) |
