Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Opredelitev zdravstvene nege pri samomorilno ogroženem pacientu
Petra Vršnik, 2018

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: samomorilnost, pacienti, medicinske sestre, zdravstvena nega
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 2545; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (512,41 KB)

2.
Razumevanje in stigmatiziranje samomorilnosti med mladimi v Sloveniji
Aleš Vrtovec, 2018

Opis: V Sloveniji je samomor zelo pogosta oblika smrti. V letu 2017 si je življenje vzelo 411 ljudi, kar je štirikrat več ljudi, kot jih je umrlo v prometnih nesrečah. Številka je dodatno skrb vzbujajoča, če vemo, da samomor prizadene v povprečju šest ljudi, ki so pokojnemu blizu. Kljub temu se v javnosti o samomorilnosti ne govori veliko. Lahko rečemo, da je samomorilnost stigmatizirana tematika. Velikokrat se stigmatizira že iskanje strokovne pomoči ob soočanju s psihičnimi težavami. Stigmatizira se tudi svojce ljudi, ki so storili samomor. Začetek osveščanja o problematiki samomorilnosti bi moral obstajati že med mladostniki. V diplomski nalogi preverjamo, kakšno sta poznavanje in razumevanje samomorilnosti med mladimi v Sloveniji od 15. do 25. leta starosti. Prav tako smo preverili, v kolikšni meri je prisotna stigma do samomorilnosti svojcev in oseb, ki iščejo pomoč v duševnih stiskah, predvsem ko se soočajo s suicidalnimi mislimi, ali je njihov klic slišan. Zanimalo nas je tudi, kakšen je odnos mladih do iskanja strokovne psiho-socialne pomoči in kakšen pogled imajo do sistemskih rešitev države. Ugotovili smo, da so mladi slabo osveščeni o problematiki samomorilnosti, čeprav bi si želeli o tem imeti več znanja. Kljub želji pomagati samomorilno ogroženim ljudem je še vedno opaziti pojav stigme do tega področja in do iskanja pomoči v primeru čustvenih težav. Rezultati kažejo, da je treba narediti še veliko na izobraževanju in destigmatizaciji mladih od področja samomorilnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: samomorilnost, mladi, osveščenost, stigmatizacija, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 286; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1013,42 KB)

3.
Korelacija med bulimijo in depresijo
Ksenija Jovanović, 2015

Opis: V strokovni literaturi in tematskih pogovorih avtorji oziroma nastopajoči večkrat povezujejo bulimijo z depresijo, vendar te korelacije praviloma ne pojasnijo natančneje. Obstajajo celo podatki, iz katerih je mogoče sklepati, da ima tri četrtine bulimičnih oseb hkrati tudi simptome depresije. V prvem delu naloge sem opravila intervjuje z osebami, obolelimi za bulimijo, in skušala ugotoviti, ali njihovo obnašanje, počutje, razmišljanje o življenju in o njihovi bolezni dejansko kažejo na večjo ali manjšo prisotnost depresije. V drugem delu naloge sem opravila intervjuje s strokovnjaki, psihiatri, ki imajo bogate, večletne izkušnje s tovrstnimi boleznimi. Njihova mnenja in komentarji, ki se nanašajo na simptomatiko obeh bolezni, so mi pomagali ugotoviti bistvena dejstva pri korelaciji med bulimijo in depresijo. In končno, z uporabo vsega zbranega gradiva sem poskusila odgovoriti še na eno vprašanje, ki se mi zdi zanimivo: Ali razlike v poimenovanju določenih bolezni in bolezenskih stanj lahko vplivajo na pravilnost diagnosticiranja in zdravljenja – tudi pri trditvi, da je oseba z bulimijo hkrati tudi depresivna?
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: bulimija, depresija, avtoagresija, samomorilnost, samopodoba, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 312; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (498,02 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh