Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 54
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Poseg v pravico do zasebnosti pri izvajanju policijskih preiskav v luči novejše sodne prakse : magistrsko delo
Nika Lošić Ošlak, 2024, master's thesis

Abstract: Pomen človekovih pravic in temeljnih svoboščin se je skozi različna obdobja zgodovine širil in krepil, zato lahko danes z gotovostjo trdimo, da le te predstavljajo sestavni in ključni segment našega življenja ter so tretirane kot nekaj samoumevnega. Ena od ključnih človekovih pravic, ki prestavlja pomemben del našega življenja je pravica do zasebnosti. Gre za kompleksno pravico, ki se je skozi čas spreminjala in prilagajala novejšim trendom ter predvsem novemu tehnološkemu razvoju, ki ga narekuje sodobni svet. Ker je pojmovanje pravice do zasebnosti zelo široko, se lahko njeno dojemanje glede na različne družbene kontekste ter različno stopnjo varstva pravic v posameznih družbenih sistemih bistveno razlikuje. Danes pravica do zasebnosti uživa visoko stopnjo varstva tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni, vendar je zaradi hitrega tehnološkega razvoja slednja nenehno podvržena novim preizkušnjam. Da bi lahko policija kot represivni organ z uporabo policijskih pooblastil tekom izvajanja policijskih preiskav zagotavljala ustrezno stopnjo varstva obravnavane pravice, je v prvi vrsti potrebno dobro poznavanje dovoljenega praga posegov v človekove pravice, ki mora biti skladno z ustavo, zakoni in podzakonskimi določili ter v drugi vrsti zavedanje ljudi o pomembnosti pravic, ki jim pripadajo. Policija danes kot ključni instrument državnega monopola moči in prisile predstavlja sodobno in po evropskih merilih oblikovano organizacijo, ki pri opravljanju svojega dela, kljub nenehnim izzivom sodobne družbe, stremi k čim večji uravnoteženosti policijskih pooblastil in spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Ključni pokazatelj spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju nalog policije je sodna praksa, ki predstavlja temeljno vodilo za krepitev legitimnosti zasledovanih ciljev policije ter za zagotavljanje večje stopnje varnosti, v ustavi in zakonih določenih, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Keywords: pravica do zasebnosti, policijska pooblastila, sorazmernost, pričakovana zasebnost, prikriti preiskovalni ukrepi, sodna praksa, sprememba zakonodaje
Published in ReVIS: 22.03.2024; Views: 332; Downloads: 20
.pdf Full text (1,41 MB)

2.
3.
4.
Sovražni govor v ZDA : magistrsko delo
Vera Lađić, 2023, master's thesis

Abstract: Čeprav ZDA zagovarjajo svobodo izražanja (angl. free speech), niso imune na družbeni pojav sovražnega govora. Medtem ko izraz hate speech terminološko izvira od tam, so v pravnem pogledu unikum. Diplomsko delo analizira pravni odnos ZDA do tega vprašanja. Iskanje temeljnih razlogov za tak konsenz temelji na precedenčnih odločitvah VS ZDA. Zaradi periodičnih diskusij v zvezi s to problematiko nas je zanimalo, ali so v ZDA možne zgodovinske spremembe v zvezi s 1. amandmajem. Izpostavljeni so osrednji motivi ameriškega sodstva, ki so se vzpostavili in ohranili skozi turbulentni čas. Nadalje so analizirane točke razhajanja s ključnimi mednarodnimi dokumenti o človekovih pravicah. Glede morebitne uvedbe posebne vrste zakonodaje, ki bi prepovedala najhujše oblike sovražnega govora – kot je rasistični govor – in po vzoru mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah ali sodne prakse ESČP je ugotovljeno, da ostaja malo verjetna kljub prepoznanju nevarnosti, ki bi lahko nastale kot posledice sovražnega govora. Filozofija o trgu idej je zakoreninjena v ameriški pravni podzavesti. Utemeljitelji prepovedi posebne hate speech zakonodaje budno svarijo pred možnostmi minimalnega priprtja vrat za regulacijo posameznikove težko pridobljene pravice. Tak svojevrsten status quo na tem področju se opravičuje s pojasnili, da že imajo več različnih posebnih zakonov, ki prepovedujejo sovražna ravnanja in vrste izražanja, ki vsebujejo elemente ravnanja ali so integralni del ravnanja. Med nastajanjem tega dela je prišlo do nekaterih sprememb. Pandemija virusa covid-19 je ponekod omejila udejanjanje načel iz 1. amandmaja. Nekaj spletnih velikanov je spremenilo pristop k sovražnemu govoru. Dileme prehitevajo pravne odgovore, kot ali naj 1. amandma poseže tudi na ta področja in v kolikšnem obsegu. Tudi diskriminacija je še živa. Smrt temnopoltega državljana zaradi policijskega nasilja pred očmi globalne javnosti je sprožila masovne zahteve po enakosti na vseh področjih človeškega življenja. Vdor v Kapitol je odprl dodatna vprašanja o dejanski moči komunikacije na spletu in na drugi strani o odgovornosti za izražene besede. Tudi politične. Spremembe so torej možne. Ali so hkrati ustavne in potrebne, lahko dokončno pojasni le VS ZDA.
Keywords: sovražni govor, svoboda izražanja, Vrhovno sodišče ZDA, 1. amandma, Ustava ZDA, sodna praksa
Published in ReVIS: 18.01.2024; Views: 397; Downloads: 21
.pdf Full text (972,15 KB)

5.
Pravice manjšinskih delničarjev v sodni praksi : magistrsko delo
Aljoša Kovač, 2023, master's thesis

Abstract: V gospodarskem in pravnem pomenu je delniška družba najpomembnejša trgovinska družba. Ker je delniška družba pravna oseba, odgovarja upnikom za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, medtem ko delničarji za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Glede na to da je osnovni kapital delniške družbe razdeljen na delnice, so le-te njen osrednji opredelilni element. Delnica predstavlja alikvotni del osnovnega kapitala in iz nje izvirajo korporacijske pravice, ki jih delimo na premoženjske in članske pravice. Udeležba delničarjev v družbi je kapitalska in ta določa obseg njihov pravic. Obseg korporacijskih pravic tako ni določen po številu delničarjev v delniški družbi, temveč po alikvotnih delih osnovnega kapitala. Navedeno nas pripelje do osrednjega načela delniškega prava, to je do načela kapitalske večine oziroma večinskega načela, ki pomeni da se odločitve v delniški družbi sprejemajo z večino in ne soglasno. To skoraj vedno privede do konflikta med večino in manjšino, saj večina gospodari s kapitalom, v katerega so prispevali tudi manjšinski delničarji. Zaradi varstva manjšinskih delničarjev so se uzakonile manjšinske pravice. Te predstavljajo omejitev načela kapitalske večine in jih lahko izvršuje z zakonom določeno število delničarjev. Pravice manjšinskih delničarjev so osrednja tema tega magistrskega dela. Pomen in funkcijo manjšinskih pravic smo z opisno metodo predstavili v splošnem delu, v posebnem delu pa smo z metodo analize in opisno metodo predstavili izbrane manjšinske pravice skupaj s pregledom sodne prakse. Namen tega magistrskega dela je predvsem predstavitev posameznih manjšinskih pravic z nadaljnjo analizo sodne prakse slovenskih sodišč s ciljem, da bi ugotovili, ali so le-te v praksi primerno varovane. Na osnovi opravljene analize sodne prakse slovenskih sodišč lahko zaključimo, da so manjšinski delničarji primerno varovani pred večinskimi delničarji.
Keywords: delniška družba, delničarji, delnica, osnovni kapital, korporacijske pravice, manjšinski delničarji, večinski delničarji, načelo kapitalske večine, pravice manjšinskih delničarjev, sodna praksa
Published in ReVIS: 06.07.2023; Views: 687; Downloads: 63
.pdf Full text (633,31 KB)

6.
Pravica do poštenega sojenja v kazenskih zadevah : magistrsko delo
Maša Vrabič, 2023, master's thesis

Abstract: Sojenje predstavlja zaključno fazo vsakega sodnega postopka. Njegov namen je raziskati neki historični dogodek, ugotoviti dejstva in nedolžnost oziroma krivdo obdolženca. Listina EU, Evropska konvencija o človekovih pravicah in nenazadnje tudi Ustava Republike Slovenije obdolžencu v kazenskem postopku zagotavljajo pravico do poštenega sojenja. Gre za eno temeljnih človekovih pravic, ki predstavlja tudi eno od ključnih pravnih jamstev ter temelj pravne države. Ta pravica posamezniku zagotavlja, da mu ob popolni enakopravnosti ter spoštovanju minimalnih pravnih jamstev v kazenskem postopku sodi neodvisno, nepristransko in na podlagi zakona ustanovljeno sodišče, sodni postopek pa se izvede v razumnem roku. Glavni namen magistrskega dela je ugotoviti, ali slovenska nacionalna sodišča pri svojem delu dovolj skrbno spoštujejo pravico do poštenega sojenja v kazenskih zadevah. Slovenija je glede kršitev pravice do poštenega sojenja, predvsem pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, v evropskem vrhu, ob boku totalitarnih držav, ki sistematično kršijo človekove pravice. Tudi na področju izvrševanja sodb ESČP je imela Slovenija kar nekaj težav, kar kaže na to, da slovenske institucije še niso ponotranjile vsebine in vrednot EKČP. Magistrsko delo bo v pomoč pri razumevanju problematike spoštovanja pravice do poštenega sojenja v kazenskih zadevah. Stanje na področju varstva pravice do poštenega sojenja v kazenskih zadevah se počasi izboljšuje. Kljub temu pa bo Slovenija morala izkazati več prizadevanj pri sistematičnem reševanju tako nerazumno dolgih sodnih postopkov kot tudi pri spoštovanju pravice do poštenega sojenja, ki je pred nacionalnimi sodišči, glede na podano statistiko, vse prevečkrat kršena.
Keywords: človekove pravice, pravica do poštenega postopka, kazenski postopek, minimalna jamstva v kazenskem postopku, pravica do obrambe, Evropska konvencija o človekovih pravicah, sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice
Published in ReVIS: 25.05.2023; Views: 566; Downloads: 71
.pdf Full text (804,91 KB)

7.
8.
Najpogostejše kršitve pacientovih pravic in pravno varstvo : magistrsko delo
Melita Šušmelj, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava pacientove pravice in pravno varstvo, ki ima podlago v Zakonu o pacientovih pravicah ter tudi v Ustavi RS. V prvem delu magistrskega dela smo predstavili razvoj normativne ureditve pacientovih pravic na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni. Podrobno smo predstavili 15 pacientovih pravic po ZPacP. V drugem delu magistrskega dela smo izvedli analizo kršitev pacientovih pravic v letih 2019 in 2020 na KOGE in opisali postopek zahteve za prvo obravnavo pacientovih pravic. Izpostavili smo problem zasilnih bolniških postelj v povezavi s pacientovimi pravicami ter problem selitve ambulantne dejavnosti v povezavi z ukrepi zaradi epidemije. Iz Poročila o stanju pacientovih pravic za leto 2019 smo povzeli najpogostejše kršitve na nacionalni ravni. Pregledali smo sodno prakso in stališča slovenskih sodišč. S komparativno metodo smo prikazali normativne ureditve pacientovih pravic v DČ EU (Avstrija, Hrvaška, Italija in Slovenija). Ob razglašeni epidemiji COVID-19 smo ugotavljali, ali ukrepi za zajezitev okužbe s SARS Cov2 vplivajo na omejevanje pacientovih pravic in predvsem na katere. V zadnjem delu magistrskega dela smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da je na KOGE najpogosteje uveljavljana pacientova pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo in kršitev pravice do obveščenosti in sodelovanja, na nacionalni ravni pa kršitev pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave ter pravica do spoštovanja pacientovega časa. Pri praktičnem primeru smo zaključili, da zasilne postelje pomenijo pravico pacienta do zdravstvene obravnave, je pa vprašljiva primerna, varna in dostojna obravnava. Podobno kot v literaturi smo mnenja, da je v času epidemije lahko več kršitev zaradi omejevanja pravic, še posebej ranljivim skupinam, kar smo potrdili tudi s primerom selitve ambulantne dejavnosti. Ugotovili smo, da je bilo v prvem valu epidemije 2020 povprečno 30 odstotkov manj elektivnih obravnav v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019. Dejanske posledice neizvedenih obravnav bo pokazal čas. Slovenska sodišča so v zvezi s sodnim varstvom pacientovih pravic izoblikovala določena stališča, pomembna za obravnave na specializiranih in rednih sodiščih. V primerih reševanja kršitev pacientovih pravic je ključen ustrezen pristop, še posebej pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti ob obravnavi prvih zahtev, ki lahko bistveno zmanjšajo postopke na drugi stopnji ali v primerih materialno pravnih presoj.
Keywords: pacientove pravice, normativna ureditev, kršitev, pravno varstvo, sodna praksa, pojasnilna dolžnost, napaka, zaplet, pristop
Published in ReVIS: 30.08.2022; Views: 832; Downloads: 76
.pdf Full text (1,85 MB)

9.
Državljanstvo Evropske unije v novejši sodni praksi Sodišča Evropske unije : diplomsko delo
Tadeja Belcl, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Državljanstvo Evropske unije, ki je bilo institucionalizirano z Maastrichtsko pogodbo, nadgrajuje nacionalno državljanstvo. Vsak državljan države članice je torej hkrati državljan Evropske unije. Iz tega koncepta izhajajo različne pravice in dolžnosti, ki jih moramo spoštovati tako državljani Unije kot njene države članice. Za pravno ureditev državljanstva Evropske unije sta pomembni primarna in sekundarna zakonodaja Evropske unije. To diplomsko delo pa ne spregleda obsežne sodne prakse Sodišča Evropske unije, na podlagi katere se je koncept državljanstva Evropske unije od uvedbe spreminjal in dopolnjeval praviloma v okviru postopka predhodnega odločanja. Na odločitve Sodišča Evropske unije in s tem na oblikovanje njegove sodne prakse ima po tem, ko je postala decembra 2009 pravno zavezujoča, pomemben vpliv tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Državljanstvo Evropske unije in pravice, ki izhajajo iz tega koncepta, nam omogočajo boljše in kakovostnejše življenje tako poklicno kot zasebno, ne glede na to, ali smo v domači državi ali državi gostiteljici.
Keywords: državljanstvo Evropske unije, Sodišče Evropske unije, sodna praksa, zakonodaja Evropske unije, pravice
Published in ReVIS: 04.07.2022; Views: 844; Downloads: 64
.pdf Full text (763,62 KB)

10.
Dileme in perspektive prekrškovnega prava pri izvajanju policijskih nalog od leta 2005 dalje : magistrsko delo
Tomaž Pahulje, 2021, master's thesis

Abstract: Prekrškovno pravo je z uveljavitvijo ZP-1 v letu 2005 postalo nova paradigma pri vodenju in odločanju v tovrstnih postopkih. Upravni in drugi državni organi ter nosilci javnih pooblastil so postali prekrškovni organi in so v okviru svojih pristojnosti odločali o prekrških v hitrem postopku. Petnajst let implementacije določb ZP-1 je zaznamovalo več perspektiv, ki so posredno in neposredno vplivale na prekrškovni postopek. V magistrskem delu bomo preučevali dve perspektivi, ki sta po našem mnenju imeli vpliv predvsem na hitri prekrškovni postopek. Prva perspektiva se nanaša spremembe normativne ureditve določb ZP-1, ki jih je bilo v petnajstih letih kar deset. Preučevanje teh sprememb bomo analizirali z vidika vpliva normativne zakonodaje ZP-1 na postopke o prekršku z vidika pravic procesnih udeležencev (kršiteljev). V drugi perspektivi pa bo preučevanje osredotočeno na vpliv sodne prakse ESČP in slovenskih sodišč na normativno ureditev. Skozi posamezne primere sodne prakse bomo ugotavljali in ocenjevali korelacijo med sodno prakso in njen vpliv na določbe ZP-1. Na podlagi obiska Sodišča okrožja v Viechtachu in policijske postaje bo s primerjalno pravnega vidika opravljena primerjava obravnave prekrškov v Nemčiji (Bavarski model). S kvantificiranim (številčnim) prikazom bo predstavljen pregled prekrškovnih postopkov v policiji od 2005 do 2015 in ločeno po letu 2015. V zaključnih ugotovitvah bo opravljena verifikacija izpostavljene hipoteze, prispevek k znanosti oziroma stroki ter aplikativna vrednost magistrskega dela.
Keywords: prekrškovni postopek, prekrškovno pravo, prekrškovni organi, policija, sodna praksa, spoštovanje človekovih pravic
Published in ReVIS: 04.02.2022; Views: 971; Downloads: 86
.pdf Full text (1,89 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top