1. Pravice proizvajalcev fonogramov v sodni praksi : magistrsko deloAndreja Čuk Pavkovič, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so obravnavane pravice proizvajalcev fonogramov. Zastavljeni sta bili dve raziskovalni vprašanji: prvič, katere vidike teh pravic je Sodišče Evropske unije (EU) največkrat obravnavalo in ali slovenska sodna praksa sledi njegovim smernicam, ter drugič, ali se pri obravnavi navedene tematike odločitve slovenskih in tujih sodišč razhajajo. Sodna praksa je pokazatelj, kje vsakokratna ureditev potrebuje natančnejšo razlago določb pravnih virov in praks ali pa drugačne rešitve. Zato je namen magistrskega dela raziskati pravice proizvajalcev fonogramov v sodni praksi z njihovim razvojem do današnje ureditve. Z zgodovinsko, normativno-dogmatično, deskriptivno, kvalitativno, primerjalno, analitično in sintetično raziskovalno metodo se je raziskalo zgodovino navedenih pravic, preučeni so bili mednarodni, evropski in nacionalni pravni viri, temeljni pojmi, zbrana, analizirana in primerjana je bila tudi sodna praksa. Ugotovljeno je bilo, da je Sodišče EU v svoji sodni praksi na obravnavanem področju največkrat razlagalo pojem »priobčitev javnosti« iz prvega odstavka 3. člena Direktive 2001/29/ES, slovenska sodišča pa sledijo razlagam le-tega ter se nanje v obrazložitvah sklicujejo, v nekaterih primerih pa so podala enako oziroma podobno odločitev kot Sodišče EU že leta pred odločitvijo slednjega. Ugotovljeno je bilo tudi, da so se nacionalna sodišča drugih držav članic EU prav tako v večji meri soočala z vprašanji v zvezi s priobčitvijo javnosti. V primerjavi s sodno prakso slovenskih sodišč je bilo možno ugotoviti tudi razhajanja v odločitvah slovenskih in tujih sodišč. Nadalje se je uporaba »primernega« in »pravičnega« nadomestila v ZASP izkazala za nedosledno, v nekaterih primerih pa niti ne sledi uradnim slovenskim prevodom določb pravnih virov EU, ki so implementirane v ZASP. Pri pregledu literature, pravnih virov in sodne prakse pa se je pokazalo tudi nekaj neenotnosti v mnenjih oziroma stališčih teorije oziroma sodne prakse, kar pomeni odprta vprašanja za nadaljnji razvoj pravic proizvajalcev fonogramov.
Ključne besede: sorodne pravice, proizvajalec fonogramov, fonogram, nadomestilo, sodna praksa, priobčitev javnosti, Sodišče Evropske unije
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 309; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,64 MB) |
2. Pravica do zdravega življenjskega okolja v kontekstu Evropske konvencije o človekovih pravicah : magistrsko deloŠpela Zagorc, 2024, magistrsko delo Opis: Čeprav več kot 150 držav priznava pravico do zdravega okolja v svojih nacionalnih ustavah, pa avtonomne, svetovno priznane človekove pravice do življenja v zdravem okolju ni. Namen magistrskega dela je umestitev pravice do zdravega življenjskega okolja v regionalno okolje, v katerem deluje Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP). Magistrsko delo vsebuje več ciljev, in sicer analizo EKČP in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v povezavi z (zdravim) življenjskim okoljem in pravicami posameznikov, prikaz ozelenitve obstoječih človekovih pravic, ki izhajajo iz EKČP, formuliranje in analizo vsebinskega in procesnega vidika pravice do zdravega življenjskega okolja po EKČP, opredelitev dejavnikov, ki zagotavljajo učinkovito uveljavljanje in zaščito pravice do zdravega življenjskega okolja, kot ti izhajajo iz sodne prakse ESČP, in analizo mednarodnih instrumentov s področja človekovih pravic, ki so upoštevani na področju varstva okolja in prava EU. Za dosego ciljev magistrskega dela in podajanja odgovorov na zastavljeni raziskovalni vprašanji so uporabljene metoda deskripcije preko generalizacije in specializacije, faktorska analiza, metodi logične analize in sinteze ter metoda deduktivnega sklepanja in metoda dokazovanja preko študije mednarodnih institutov, zakonodaje EU in sodne prakse sodišča ESČP kot tudi študije domače in tuje literature kot teoretične podlage izvedeni študiji in podanim rezultatom. Rezultati izvedene študije prikažejo ozelenitev obstoječih človekovih pravic, ki so že priznane po EKČP, upoštevaje sodno prakso ESČP, določbe mednarodnih instrumentov Združenih narodov in prava EU ter konceptualni model pravice do zdravega življenjskega okolja preko vsebinskega in procesnega vidika, ki implicitno izhaja iz EKČP in sodne prakse ESČP. Rezultati so uporabni za nadaljnje raziskave v znanosti, za osveščanje stroke, predvsem pa za posameznike pri reševanju težav, s katerimi se srečujejo v prizadevanju za mirno in zdravo okolje, s čimer se prispeva h krepitvi tako zaščite okolja kot tudi pravic posameznikov v zvezi z obravnavano tematiko na nacionalni ravni.
Ključne besede: pravica do zdravega življenjskega okolja, varstvo človekovih pravic, EKČP, ESČP, sodna praksa
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 439; Prenosov: 0 |
3. Ureditev umetne prekinitve nosečnosti v državah članicah Evropske unije : magistrsko deloLina Mele, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava ureditev umetne prekinitve nosečnosti v državah članicah Evropske unije, kar je tema v središču pravnih, političnih in družbenih razprav. Analizirajo se različni zakonodajni pristopi, ki jih države članice EU uporabljajo pri urejanju te pravice, ter vpliv teh ureditev na dostopnost in varnost postopka. Raziskovalna metodologija temelji na pravni analizi, ki vključuje preučevanje pravnih aktov držav članic EU, sodno prakso ustavnih sodišč in Evropskega sodišča za človekove pravice, relevantne mednarodne pravne instrumente ter statistične podatke o dostopnosti in izvedbi umetnih prekinitev nosečnosti. Opredeljeni so relevantni pojmi in pravila ter opisano trenutno stanje pravne in ustavnopravne ureditve v državah članicah EU. Cilj raziskave je bil ponuditi celovit pregled trenutne ureditve umetne prekinitve nosečnosti v EU, ugotoviti spremembe v zakonodaji, identificirati najboljše prakse in politike, ki zagotavljajo varnost in dostopnost postopka, ter osvetliti vpliv evropskih institucij na nacionalne politike, s poudarkom na raznolikosti pristopov znotraj EU. Ključne ugotovitve raziskave kažejo na velike razlike v zakonodaji med državami članicami, kar ustvarja neenakosti v dostopnosti in pravni zaščiti žensk. Medtem ko so nekatere države v zadnjih letih uvedle restriktivnejše ukrepe, druge svoje zakonodaje liberalizirajo pod pritiskom mednarodnih organizacij in evropskih institucij. Ugotovitve so lahko dragocen vir za nadaljnje raziskave in prispevajo k večji ozaveščenosti javnosti o trenutnem stanju ter izzivih, kar lahko vpliva na oblikovanje javnega mnenja in spodbuja podporo za potrebne zakonodajne spremembe.
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, reproduktivne pravice žensk, Evropska unija, sodna praksa, evropske institucije
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 401; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,12 MB) |
4. Pravna in ekonomska varnost pacienta po prenosu določb Direktive 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu : doktorska disertacijaDiana Grad, 2024, doktorska disertacija Opis: V ospredje je postavljena obravnava vprašanja pravne in ekonomske varnosti pacientov, ki se odločijo za čezmejno zdravljenje skladno z Direktivo 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Namen disertacije je definirati, kako so bili cilji te Direktive preneseni v zakonodajo držav članic EU in pri tem kot ključno preučiti ex post učinke pri načrtovanem čezmejnem zdravljenju, kot jih predvideva in opredeljuje SEU. Uvodna poglavja so namenjena zlasti obravnavi koncepta sistemov socialne varnosti, njihovega povezovanja ter analizi normativne ureditve področja čezmejnega zdravstvenega varstva na območju EU, pri čemer je poudarek na Direktivi 2011/24/EU in ključnih primerih v sodni praksi SEU. Glede na postavljena raziskovalna vprašanja je bilo uporabljenih več raziskovalnih metod. Obravnavana tematika zadeva vse države članice EU, zato je v nadaljevanju s primerjalno pravnega vidika ponazorjena analiza odklonov od ciljev Direktive 2011/24/EU v sedmih izbranih državah članicah EU, pri tem pa so upoštevane različne ureditve sistemov zdravstvenega varstva na območju EU. Z normativno analizo, ki je obravnavana v zadnjem delu, je naš cilj analizirati normativno ureditev področja čezmejnega zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji s poudarkom na prenosu Direktive 2011/24/EU, pri čemer je izpostavljena tako ekonomska varnost kot tudi pravna varnost pacienta z vidika PDEU, URS in sodne prakse sodišč RS. V zaključku je definiran še predlog za ustrezno ureditev ekonomsko-pravne varnosti pacientov pri načrtovanem čezmejnem zdravljenju na primeru Republike Slovenije, ki bi odpravil dve ključni anomaliji, ki sta se pojavili po prenosu ciljev Direktive 2011/24EU v zakonodajo Republike Slovenije.
Ključne besede: čezmejno zdravstveno varstvo, Direktiva 2011/24/EU, zdravstveni sistemi držav članic EU, sodna praksa SEU, PDEU, pravna in ekonomska varnost pacienta
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 507; Prenosov: 12
Celotno besedilo (3,17 MB) |
5. Zloraba prostitucije in trgovina z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja skozi teorijo in slovensko sodno prakso : magistrsko deloAnja Sirk, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na preučevanje problematike zlorabe prostitucije in trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja, pri čemer skozi teorijo in slovensko sodno prakso raziskuje povezave med prostovoljno prostitucijo kot obliko seksualnega dela ter kaznivimi dejanji njene zlorabe in trgovine z ljudmi. V delu se obravnava, kako sta pojava prostitucije in trgovine z ljudmi prepletena s politikami nadzora in mejnih režimov ter kako se odpirajo pravna in moralna vprašanja, ki vključujejo človekove pravice, trg dela in seksualno industrijo. Medtem ko je trgovina z ljudmi globalno prepovedana in obravnavana kot kaznivo dejanje, pa obstajajo različni pristopi k ureditvi prostitucije. Delo ponuja vpogled v dve različni ureditvi prostitucije, in sicer legalizacijo in regulacijo ter kriminalizacijo po t. i. nordijskem modelu, pri čemer se analizira tudi vpliv teh ureditev na pojavnost trgovine z ljudmi. Pomemben prispevek raziskave je podan v analizi izkoriščanja v slovenski sodni praksi, saj je ugotovljeno, da se zakonski znak izkoriščanja razlaga vse bolj široko, kar ima pomembne posledice za pravno obravnavo teh kaznivih dejanj. Študija se spopada tudi z vprašanjem, ali se lahko prostitucija obravnava kot oblika dela, pri čemer predstavlja argumentacijo tako stališča, da prostitucije ne moremo obravnavati kot delo, kot tudi stališča, da jo lahko. Poleg tega raziskava na kratko preučuje tudi vpliv turizma na prostitucijo ter specifično obravnava problematiko v goriški regiji, kjer so tovrstni pojavi še posebej izraziti. Gonilo raziskave predstavljajo tri hipoteze, ki so jasno opredeljene v uvodnem delu, temeljito obravnavane v osrednjem delu, kjer so podprte z relevantno teorijo in sodno prakso, v zaključku pa sledi njihova potrditev ali zavrnitev.
Ključne besede: prostitucija, zloraba prostitucije, trgovina z ljudmi, kaznivo dejanje, izkoriščanje, teorija in sodna praksa, seksualno delo
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 494; Prenosov: 26
Celotno besedilo (2,36 MB) |
6. Poseg v pravico do zasebnosti pri izvajanju policijskih preiskav v luči novejše sodne prakse : magistrsko deloNika Lošić Ošlak, 2024, magistrsko delo Opis: Pomen človekovih pravic in temeljnih svoboščin se je skozi različna obdobja zgodovine širil in krepil, zato lahko danes z gotovostjo trdimo, da le te predstavljajo sestavni in ključni segment našega življenja ter so tretirane kot nekaj samoumevnega. Ena od ključnih človekovih pravic, ki prestavlja pomemben del našega življenja je pravica do zasebnosti. Gre za kompleksno pravico, ki se je skozi čas spreminjala in prilagajala novejšim trendom ter predvsem novemu tehnološkemu razvoju, ki ga narekuje sodobni svet. Ker je pojmovanje pravice do zasebnosti zelo široko, se lahko njeno dojemanje glede na različne družbene kontekste ter različno stopnjo varstva pravic v posameznih družbenih sistemih bistveno razlikuje. Danes pravica do zasebnosti uživa visoko stopnjo varstva tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni, vendar je zaradi hitrega tehnološkega razvoja slednja nenehno podvržena novim preizkušnjam. Da bi lahko policija kot represivni organ z uporabo policijskih pooblastil tekom izvajanja policijskih preiskav zagotavljala ustrezno stopnjo varstva obravnavane pravice, je v prvi vrsti potrebno dobro poznavanje dovoljenega praga posegov v človekove pravice, ki mora biti skladno z ustavo, zakoni in podzakonskimi določili ter v drugi vrsti zavedanje ljudi o pomembnosti pravic, ki jim pripadajo. Policija danes kot ključni instrument državnega monopola moči in prisile predstavlja sodobno in po evropskih merilih oblikovano organizacijo, ki pri opravljanju svojega dela, kljub nenehnim izzivom sodobne družbe, stremi k čim večji uravnoteženosti policijskih pooblastil in spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Ključni pokazatelj spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju nalog policije je sodna praksa, ki predstavlja temeljno vodilo za krepitev legitimnosti zasledovanih ciljev policije ter za zagotavljanje večje stopnje varnosti, v ustavi in zakonih določenih, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, policijska pooblastila, sorazmernost, pričakovana zasebnost, prikriti preiskovalni ukrepi, sodna praksa, sprememba zakonodaje
Objavljeno v ReVIS: 25.11.2024; Ogledov: 516; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,72 MB) |
7. Aktualna sodna praksa Sodišča Evropske unije o pravicah letalskih potnikov : magistrsko deloTim Bučan, 2024, magistrsko delo Opis: Kakor se spreminja letalstvo, se spreminja tudi pravo, ki je povezano z njim. V nedavnem času je koronavirus dodobra zamajal naša življenja, pretresel temelje in nas hočeš/nočeš praktično čez noč prisilil v drugačen vsakdan. Z njegovo širitvijo so države sveta postopoma uvajale različne ukrepe za zajezitev virusa, med njimi tudi omejitev ali celo prepoved (letalskih) potovanj. Tako so se potniki in letalske družbe znašli v neprijetni situaciji in z njo povezanimi odškodninskimi zahtevki, protiargumenti in potreba po reševanju nastalih množičnih pravnih konfliktov kolikor hitro se da. V tem magistrskem delu avtor najprej oriše zgodovinski razvoj pravic potnikov v letalskem prometu, čemur sledi predstavitev pravne ureditve tega področja tako v kontekstu Evropske unije kot v mednarodni sferi. Avtor se v nadaljevanju loti predstavitve in analize novejše sodne prakse Sodišča Evropske unije, ki jo primerja s sodbami, izdanimi pred letom 2020 (oziroma pred časom koronavirusa). Pri tem ugotovi, da kljub postopnemu dvigu ravni varstva pravic letalskih potnikov, ti svoje pravice še vedno težko uveljavljajo. Sodišče Evropske unije ne odloča a priori v dobrobit potniku, temveč pazljivo tehta argumente vseh udeležencev. Nedavni časi pa vedno bolj kažejo tako na potrebno osvežitev Uredbe št. 261/2004 kot tudi na konvergenco s pravicami potnikov ostalih oblik mobilnosti.
Ključne besede: pravice letalskih potnikov, izredne razmere, COVID-19, sodna praksa Sodišča Evropske unije, odpoved leta, zamuda leta, odškodnina
Objavljeno v ReVIS: 29.10.2024; Ogledov: 605; Prenosov: 30
Celotno besedilo (2,68 MB) |
8. Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime : magistrsko deloAjda Kalan, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, zapisana v 18. poglavju Kazenskega zakonika (KZ-1). Namen magistrskega dela je z metodo deskripcije podrobno in natančno preučiti ter predstaviti materialnopravno ureditev kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime. Na podlagi slovenske zakonodaje, publikacij ter sodne prakse, preučiti, kje je meja med svobodo izražanja ter kdaj ta poseže v pravico do časti in dobrega imena, tudi v medijih. Struktura magistrskega dela temelji na podrobni predstavitvi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, predstavitvi različnih pogledov na kazniva dejanja, svobode medijev pri opravljanju njihovega dela, dotaknili se bomo tudi pravice do zasebnosti in osebnostnih pravic, na podlagi enega izmed glavnih ciljev bomo preučili sodno prakso glede opredelitve mej pri pravici do svobode izražanja ter se dotaknili tudi sovražnega govora. Obravnavali bomo tudi kazniva dejanja, storjena v medijih. Z metodo komparacije in sinteze bomo primerjali različna mnenja pravnih strokovnjakov, strokovnih člankov ter strokovne literature, tako tuje kot domače, in podali svoja stališča. Eden od ciljev bo tudi na podlagi literature odgovoriti na vprašanje, kdaj žaljivo izražanje preraste v kaznivo dejanje. Z magistrskim delom želimo dodati izvirni prispevek k obravnavani temi.
Ključne besede: kazniva dejanja, kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, svoboda izražanja, sovražni govor, sodna praksa
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2024; Ogledov: 832; Prenosov: 44
Celotno besedilo (871,32 KB) |
9. |
10. Sovražni govor v ZDA : diplomsko deloVera Lađić, 2023, diplomsko delo Opis: Čeprav ZDA zagovarjajo svobodo izražanja (angl. free speech), niso imune na družbeni pojav sovražnega govora. Medtem ko izraz hate speech terminološko izvira od tam, so v pravnem pogledu unikum. Diplomsko delo analizira pravni odnos ZDA do tega vprašanja. Iskanje temeljnih razlogov za tak konsenz temelji na precedenčnih odločitvah VS ZDA. Zaradi periodičnih diskusij v zvezi s to problematiko nas je zanimalo, ali so v ZDA možne zgodovinske spremembe v zvezi s 1. amandmajem. Izpostavljeni so osrednji motivi ameriškega sodstva, ki so se vzpostavili in ohranili skozi turbulentni čas. Nadalje so analizirane točke razhajanja s ključnimi mednarodnimi dokumenti o človekovih pravicah. Glede morebitne uvedbe posebne vrste zakonodaje, ki bi prepovedala najhujše oblike sovražnega govora – kot je rasistični govor – in po vzoru mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah ali sodne prakse ESČP je ugotovljeno, da ostaja malo verjetna kljub prepoznanju nevarnosti, ki bi lahko nastale kot posledice sovražnega govora. Filozofija o trgu idej je zakoreninjena v ameriški pravni podzavesti. Utemeljitelji prepovedi posebne hate speech zakonodaje budno svarijo pred možnostmi minimalnega priprtja vrat za regulacijo posameznikove težko pridobljene pravice. Tak svojevrsten status quo na tem področju se opravičuje s pojasnili, da že imajo več različnih posebnih zakonov, ki prepovedujejo sovražna ravnanja in vrste izražanja, ki vsebujejo elemente ravnanja ali so integralni del ravnanja. Med nastajanjem tega dela je prišlo do nekaterih sprememb. Pandemija virusa covid-19 je ponekod omejila udejanjanje načel iz 1. amandmaja. Nekaj spletnih velikanov je spremenilo pristop k sovražnemu govoru. Dileme prehitevajo pravne odgovore, kot ali naj 1. amandma poseže tudi na ta področja in v kolikšnem obsegu. Tudi diskriminacija je še živa. Smrt temnopoltega državljana zaradi policijskega nasilja pred očmi globalne javnosti je sprožila masovne zahteve po enakosti na vseh področjih človeškega življenja. Vdor v Kapitol je odprl dodatna vprašanja o dejanski moči komunikacije na spletu in na drugi strani o odgovornosti za izražene besede. Tudi politične. Spremembe so torej možne. Ali so hkrati ustavne in potrebne, lahko dokončno pojasni le VS ZDA.
Ključne besede: sovražni govor, svoboda izražanja, Vrhovno sodišče ZDA, 1. amandma, Ustava ZDA, sodna praksa
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 1353; Prenosov: 37
Celotno besedilo (972,15 KB) |
