Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Svoboda izražanja v glasbeni umetnosti
Rok Klemše, 2017

Opis: Svoboda izražanja je ena temeljnih pravic, izhajajočih iz človekovega dostojanstva. Ker je človek misleče, duhovno bitje, bi bil brez možnosti, da svobodno, brez omejitev in pritiska, na tak ali drugačen način predstavi svoja stališča in mišljenja, le prazen kalup. Svoboda izražanja ni pomembna zgolj v smislu svobode tiska, temveč je bistvenega pomena za umetniško izražanje, tudi na glasbenem področju. Nemalokrat je namreč že v osnovi cilj določenega glasbenega dela provokacija, šokiranje in vznemirjanje, še toliko bolj v deviantnih glasbenih žanrih, kot so heavy metal, hard rock, punkin rap. Svoboda glasbenega izražanja se med drugim nanaša na: svobodo predvajanja glasbe v javnosti in zasebnosti, svobodo izvajanja glasbe na koncertih in svobodo izdajanja glasbenih albumov, ne glede na to, kaj želijo glasba ali njena besedila izraziti. Proti glasbenim ustvarjalcem torej zaradi njihovih stališč,izraženih skozi glasbo, ni dovoljena uporaba pravnih sredstev, razen v izjemnih primerih, ko glasba,denimo,spodbuja k nasilju in vojni, rasni ali drugi nestrpnosti ali ko je potrebno zavarovati javni red in mir ter moralo, čast in pravice drugih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svoboda izražanja, svoboda govora, glasba, cenzura, glasbene kvote, Strelnikoff, obscenost, blasfemija, razžalitev
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 1899; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

2.
3.
Sovražni govor v praksi Vrhovnega sodišča ZDA
Sara Erdić, 2021

Opis: V današnjem času v javnih razpravah pogosto govorimo o problemu sovražnega govora in pomembnosti njegovega omejevanja. Težava pa je v tem, da o sovražnem govoru ne govorimo kot o pravni kategoriji, ampak ga označujemo kot vsako izražanje nestrpnosti in sovraštva. Da bi razumeli nevarnosti njegovega omejevanja, moramo poznati pomen svobode govora. Svoboda govora je v demokratični družbi ena od temeljnih pravic, brez nje pa si ni mogoče predstavljati izvrševanja drugih pravic, kot je na primer svoboda mišljenja. V demokratični družbi mora biti vsakomur zagotovljeno, da teži k osebnemu in duhovnemu razvoju in samouresničitvi, kar pa ni mogoče brez svobode mišljenja in svobode govora. Hkrati omogoča sodelovanje pri odločanju o zadevah družbenega pomena in je gonilo družbenega napredka. Vsak pravni red pa ji kljub vsemu postavlja meje. Združene države Amerike so v svetu unikum, saj priznavajo izredno široko varstvo svobode govora. Ustava varuje tudi sovražni govor. Ker država vsakega svojega državljana obravnava kot avtonomni in razumni subjekt, mu ne prepoveduje izražanja njegovih prepričanj, tudi kadar so ta skrajna in jih drugi pripadniki družbe ne sprejemajo. Govor je tako varovan, tudi kadar je žaljiv, sovražen in kadar vznemirja. Vseeno pa svoboda govora tudi v ZDA ni absolutna. Obstajajo določene kategorije izražanja, ki jih prvi amandma ne varuje. Katere so te kategorije, je v svoji večdesetletni sodni praksi določilo Vrhovno sodišče ZDA, ki je hkrati izoblikovalo tudi doktrinarne pristope, na podlagi katerih je, v določenih primerih, svobodo govora mogoče omejiti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sovražni govor, Vrhovno sodišče ZDA, svoboda govora, prvi amandma, skrajne oblike izražanja
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 309; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (739,91 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh