Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj pametnih mest : magistrsko delo
Teja Cerar, 2024, magistrsko delo

Opis: Razvoj pametnih mest je postal osrednja točka v razpravah o urbanem razvoju, pri čemer so se v zadnjih letih pojavila ključna spoznanja. Ta digitalno izboljšana mesta hitro prehajajo iz koncepta v realnost. Kot katalizator je služila pandemija covida-19, ki je poudarila nepogrešljivo vlogo digitalnih tehnologij v urbanih okoljih. Mesta po vsem svetu so se odzvala s hitrim sledenjem integracije pametnih tehnologij, od brezstičnih plačilnih sistemov do digitalnega spremljanja zdravja, zagotavljanja kontinuitete osnovnih storitev ter omogočanja dela in učenja na daljavo. Vendar preobrazba v pametno mesto presega zgolj prevzem tehnologije. Potreben je celosten, sodelovalen pristop. Za uspešna pametna mesta je značilno močno sodelovanje med različnimi deležniki, vključno z vladnimi organi, zasebnim sektorjem in državljani. Takšne sinergije so, kot je poudaril Svetovni gospodarski forum, temelj za ustvarjanje javno-zasebnih partnerstev, spodbujanje sodelovanja državljanov in zagotavljanje ravnovesja med tehnološkim napredkom ter družbeno in okoljsko trajnostjo. Ključ do razvoja pametnega mesta so podatki. Zmožnost izkoriščanja ogromnih količin podatkov lahko spremeni procese odločanja, optimizira javne storitve in dvigne kakovost življenja prebivalcev. Vendar ta model, ki temelji na podatkih, predstavlja izzive, zlasti glede upravljanja podatkov, zasebnosti in varnosti. Enako ključen je poudarek na socialni vključenosti in enakosti. Ker postajajo mesta bolj tehnološko integrirana, obstaja potencialno tveganje poglabljanja socialno-ekonomskih neravnovesij. Proaktivni ukrepi, ki se osredotočajo na digitalno vključenost, cenovno dostopna stanovanja in univerzalni dostop do storitev, so nujni za zagotavljanje enakomernega urbanega razvoja. Z gospodarskega vidika pametna mesta obljubljajo izboljšan življenjski standard, učinkovito infrastrukturo in potencialno povečanje vrednosti nepremičnin. Lahko pritegnejo podjetja in spodbudijo gospodarsko rast. Vendar je razmerje med pobudami pametnih mest in ekonomskimi kazalniki, kot so vrednosti nepremičnin, zapleteno, nanj vplivajo različni dejavniki, od vrst tehnologije do tržnih razmer. V svojem bistvu pot do pametnega mesta zahteva skrbno načrtovanje, sodelovanje in zavezanost k izkoriščanju tehnologije za celostno izboljšanje mest.
Ključne besede: pametna mesta, digitalne tehnologije, sodelovanje, upravljanje podatkov, socialna vključenost, gospodarska rast, javno-zasebna partnerstva, urbani razvoj
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 85; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

2.
Primerjava spleta 1, 2 in 3: analiza razlik in evolucije : diplomska naloga
Suad Delić, 2024, diplomsko delo

Opis: Ko se v današnjem vsakdanu soočimo s kakršno koli težavo, nas instinktivno vodi misel, da poiščemo rešitev na spletu. Ta dragocena možnost dostopa do skoraj neskončne zakladnice znanja, ki so ga skozi čase nabrali naši predhodniki, nam je na voljo zahvaljujoč spletu 2.0. Pri spletu 2.0 se pogosto soočamo z izzivom, da ob iskanju rešitev naletimo na preobsežne količine informacij, vključno z mnogimi, ki niso relevantne za naš problem. Splet 3.0 naslavlja to težavo z omogočanjem hitrejšega dostopa do informacij in uporabo naprednih tehnologij, ki bolje razumejo potrebe uporabnikov in tako nudijo hitrejše ter bolj natančne odgovore. Predstavili bomo primerjalni pregled razvoja spleta od verzije 1.0 preko 2.0 do 3.0, pri čemer se bom osredotočil na razlike v sintaksi in načinu kodiranja ter na praktične primere uporabe. Raziskovali bomo njihove povezanosti, prednosti in slabosti ter primerjali njihove zmožnosti in omejitve. Raziskovali bomo tudi njegov vpliv na uporabo denarja, ko ga poznamo danes preko kripto valut ter blockchaina.
Ključne besede: Splet 1.0, Splet 2.0, Splet 3.0, Blockchain, kripto valute, tehnologije
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2024; Ogledov: 176; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

3.
Digitalna transformacija evidence prometne signalizacije državnih cest
Ajda Katarina Degan, 2024, ni določena

Opis: Magistrsko delo obravnava digitalno transformacijo evidence prometne signalizacije državnih cest v Sloveniji. Predstavljen je prehod s preproste enouporabniške baze podatkov na novo aplikacijo WEPS z uporabo sodobnih digitalnih tehnologij in geografskega informacijskega sistema, ki omogoča učinkovito in ažurno vodenje podatkov prometne signalizacije državnih cest prek medmrežja. Magistrsko delo obravnava teoretična izhodišča za digitalno transformacijo in zajema osnovne koncepte digitalne transformacije, geografskih informacijskih sistemov ter evidenc podatkov cestne infrastrukture. Aplikacija WEPS je predstavljena kot študija primera digitalne transformacije, empirični del pa se osredotoča na ugotavljanje učinkovitosti in ažurnosti vodenja podatkov evidence prometne signalizacije ter neposrednih in posrednih koristi izvedene digitalne transformacije.
Ključne besede: Digitalne tehnologije, digitalna transformacija, evidenca prometne signalizacije, aplikacija WEPS, GIS, BCP.
Objavljeno v ReVIS: 16.04.2024; Ogledov: 175; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (4,21 MB)

4.
Vpliv blockchain tehnologije na monetarni sistem v prihodnosti
Leon Pandžić, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na sodobni monetarni sistem, kot ga poznamo danes, s poudarkom na njegovem razvoju v prihodnosti. Proučili smo zgodovino monetarnih sistemov in se osredotočili na njihovo digitalizacijo ter njen morebitni vpliv na družbo. Posebno pozornost namenjamo temu, kako bi lahko digitalna transformacija monetarnega sistema spremenila način posameznikovega upravljanja s svojimi finančnimi sredstvi ter možnosti, da bi lahko peščica bankirjev pridobila večji nadzor nad finančnimi sredstvi vsakega posameznika, kar bi vodilo v postopno opuščanje gotovine v naši družbi.
Ključne besede: nadzor, monetarni sistem, analiza in razvoj tehnologije veriženja blokov, svoboda, tehnologija, tehnologija veriženja blokov
Objavljeno v ReVIS: 07.11.2023; Ogledov: 439; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (478,42 KB)

5.
Uporaba 3D-tehnologij v slovenskih podjetjih : magistrska naloga
Tomaž Slapšak, 2023, magistrsko delo

Ključne besede: 3D-tiskalnik, 3D-tiskanje, kakovost produktov, tehnologije 3D-tiska, uporaba v podjetjih
Objavljeno v ReVIS: 26.10.2023; Ogledov: 443; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

6.
7.
8.
Kibernetski kriminal v elektronskem poslovanju : diplomsko delo
Mojca Malešič, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava področje kibernetskega kriminala v elektronskem poslovanju ali e-trgovini. Z razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij in posledično kibernetskega prostora se je razvil tudi kriminal znotraj kibernetskega prostora, tj. kibernerski kriminal. Diplomsko delo obravnava vprašanja, kaj je kibernetski kriminal in katere vrste poznamo ter kaj je elektronsko poslovanje in katere vrste kibernetskega kriminala se pojavljajo pri njem. Elektronska trgovina je v velikem razmahu že vrsto let, s trenutno situacijo, v kateri smo (mislim seveda na pandemijo in posledično karanteno zaradi covida-19), pa se je količina elektronskega poslovanja še povečala, saj so fizične trgovine začasno nehale poslovati. Z udeležbo v elektronskem poslovanju je vsak uporabnik v nevarnosti, da postane žrtev kibernetskega kriminiala, saj so tehnike, ki jih uporabljajo storilci, pogosto napredne in težko prepoznavne. Poznavanje in razumevanje vrst kibernetskega kriminala v e-trgovini sta ključnega pomena, da se lahko pred njim zaščitimo. Obravnavana je tudi pravna ureditev kibernetskega kriminala v mednarodnem okolju in v Sloveniji. Glavno vodilo diplomske naloge je spoznati, kako se kibernetski kriminal v e-trgovini pojavlja in kakšna je pravna ureditev le-tega.
Ključne besede: kibernetski kriminal, elektronsko poslovanje, internet, informacijsko-komunikacijske tehnologije, pravna podlaga
Objavljeno v ReVIS: 09.05.2022; Ogledov: 852; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (636,43 KB)

9.
Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v prvem triletju osnovne šole : magistrska naloga
Maja Dragan, 2021, magistrsko delo

Opis: V sodobnem načinu življenja je uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) nekaj čisto običajnega. Spremlja nas na vsakem koraku. Postala je del vsakdanjega učnega procesa, zato je pomembno, da učenci že v prvem triletju osnovne šole spoznajo IKT in se jo naučijo uporabljati. V teoretičnem delu magistrskega dela sem predstavila IKT (vrste, uporabo v prvem triletju osnovne šole in izobraževanju, pozitivne in negativne učinke uporabe). V nadaljevanju sem s pomočjo anketnih vprašalnikov za starše in učitelje skušala raziskati, kdaj, pri katerih predmetih in katero IKT uporabljajo učitelji za poučevanje v prvem triletju osnovne šole, ter analizirati omejitve uporabe le-te s strani učiteljev in staršev. Rezultati raziskave so pokazali, da starši in učitelji uporabljajo IKT vsak dan. Za delo so dobro strokovno usposobljeni, vendar potrebujejo dodatna izobraževanja. Starši in učitelji menijo, da so potrebne omejitve, vendar jih učenci le delno upoštevajo.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, izobraževanje, prvo triletje osnovne šole, učenci, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije
Objavljeno v ReVIS: 25.02.2022; Ogledov: 1390; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh