1. |
2. |
3. Stromalne celice maščobnega tkiva za zdravljenje osteoartroze kolenskega sklepa in dejavniki povezani z uspešnostjo zdravljenjaLara Redek Žnidaršič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osteoartroza (OA) je kronična, vnetna in degenerativna bolezen sklepov ter najpogostejša sklepna bolezen v globalni geriatrični populaciji. Prevalenca OA narašča s starostjo, dejavniki tveganja pa vključujejo debelost, spol, genetiko, ponavljajoče se obremenitve, anatomske nepravilnosti, določena bolezenska stanja in poškodbe sklepov. Sodobne možnosti zdravljenja so omejene in se osredotočajo predvsem na lajšanje simptomov, vključujejo pa medikamentozno zdravljenje, redukcijo telesne teže, konservativne metode ter pri napredovali bolezni zamenjavo prizadetega sklepa. Nove možnosti zdravljenja predstavlja terapija s stromalno frakcijo celic iz maščobnega tkiva, ki je bogata z mezenhimskimi stromalnimi celicami (AD-MSC) ter obeta regeneracijo poškodovanega tkiva in izboljšanje funkcije sklepa.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem, kavzalno-neeksperimentalnem pristopu. Retrospektivna klinična raziskava je bila izvedena za obdobje med junijem 2020 in februarjem 2022 pri preiskovancih z OA kolenskega sklepa stopnje II–III, ocenjeno po klasifikaciji Kellgren-Lawrence (KL). Zdravljeni so bili z metodo aplikacije mezenhimskih stromalnih maščobnih celic (AD-MSC) in spremljani še eno leto po zdravljenju. Podatke smo pridobili iz kartotek pacientov.
Rezultati: Rezultati naše raziskave so pokazali, da stopnja OA kolenskega sklepa, ocenjena po klasifikaciji KL, ni statistično povezana s predoperativnimi ocenami funkcionalnosti kolena, merjenimi s KOOS, niti z izboljšavami po zdravljenju z mezenhimskimi stromalnimi celicami iz maščobnega tkiva (AD-MSC). Terapija z AD-MSC je privedla do statistično značilnih in klinično pomembnih izboljšav v vseh domenah KOOS (bolečina, simptomi, šport, dnevne aktivnosti, kakovost življenja) po 3 in 12 mesecih, zlasti pri zmanjšanju bolečine in izboljšanju dnevnih aktivnosti, kar kaže na veliko klinično uspešnost terapije. Učinek zdravljenja z AD-MSC se je s časom ohranjal ali celo povečeval, kar nakazuje na trajnost in dolgoročne koristi terapije. Dejavniki, kot so višja doza apliciranih AD-MSC, normalni indeks telesne mase in nižja starost, so pozitivno vplivali na uspešnost zdravljenja, medtem ko sta povišan ITM in višja starost omejevala učinkovitost v določenih domenah. Med raziskavo nismo zaznali resnih neželenih učinkov, kar potrjuje varnost uporabe AD-MSC. Ugotovili smo tudi, da se po zdravljenju z AD-MSC uporabljajo večfazni, individualizirani rehabilitacijski protokoli, ki vključujejo nadzor bolečine, postopno povečevanje obremenitev in krepitev mišic, ter se izvajajo v specializiranih kliničnih okoljih v ZDA in Evropi.
Razprava: Zdravljenje z AD-MSC je učinkovita in varna metoda za zdravljenje OA kolenskega sklepa, saj znatno izboljša funkcionalnost kolena. Za doseganje optimalne učinkovitosti zdravljenja je pomembno individualizirati zdravljenje, pri čemer upoštevamo dejavnike, kot so starost, indeks telesne mase in potrebna doza celic, ter vključimo ustrezne rehabilitacijske protokole. S takšnim pristopom lahko bolnikom z OA kolena omogočimo boljšo funkcionalnost in kakovost življenja, hkrati pa zmanjšamo potrebo po bolj invazivnih kirurških posegih.
Ključne besede: stromalne celice maščobnega tkiva, osteoartroza kolena, regenerativna medicina, varnost zdravljenja z AD-MSC, protokol rehabilitacije
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2025; Ogledov: 192; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (2,63 MB) |
4. PROSTORSKA UREDITEV BIVALNEGA PROSTORA V DOMU STAREJŠIH OBČANOVTina Možina, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Prostorska ureditev v domu starejših občanov pomembno vpliva na kakovost življenja oskrbovancev ter učinkovitost dela zaposlenih. Kljub temu so oskrbovanci in zaposleni pogosto premalo vključeni v procese načrtovanja in prilagajanja bivalnega okolja. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako prostorska ureditev vpliva na dobro počutje in mobilnost oskrbovancev.
Metode dela: Diplomsko delo je temeljilo na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo dela. Primarni podatki so bili zbrani s pomočjo tehnike intervjuvanja s polstrukturiranimi intervjuji v izbranem domu starejših občanov. Sekundarne vire podatkov smo pridobivali s pomočjo domače in tuje literature ter internetnih virov. Podatkovne baze, ki smo jih pri tem uporabili, so COBISS, PubMed, Google Scholar in Springer link.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da oskrbovanci kot najpomembnejše vidike prostorske ureditve izpostavljajo svetle in pregledne prostore, dostopnost, možnost osebnega prilagajanja prostorov, medtem ko zaposleni poudarjajo pomen ergonomske zasnove, dobro organiziranih negovalnih prostorov in prostornosti sob. Zaposleni imajo omejen vpliv na prostorske prilagoditve, saj se večina odločitev sprejema na ravni vodstva, pri čemer njihovi predlogi pogosto niso upoštevani. Prav tako je raziskava pokazala, da dobro načrtovani prostori omogočajo hitrejši odziv v nujnih primerih, zmanjšujejo stres zaposlenih in povečujejo varnost oskrbovancev.
Razprava in zaključek: Ključna ugotovitev raziskave je, da bi bilo treba oskrbovance in zaposlene bolj aktivno vključiti v načrtovanje prostorskih prilagoditev, saj so njihova mnenja ključna za ustvarjanje funkcionalnega in prijetnega bivalnega okolja. Pridobljeni rezultati so skladni s predhodnimi raziskavami, ki poudarjajo, da dobro načrtovani prostori povečujejo kakovost življenja oskrbovancev ter zmanjšujejo fizične in psihične obremenitve zaposlenih. Na podlagi ugotovitev se priporoča uvedba sistematičnega vključevanja uporabnikov v procese načrtovanja ter prilagajanja prostorov glede na potrebe vseh deležnikov, saj lahko le tako domovi starejših občanov postanejo bolj funkcionalni, varni in prijazni do vseh, ki v njih bivajo in delajo.
Ključne besede: Prostor, oskrbovanci, ergonomija, varnost, mobilnost
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2025; Ogledov: 164; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,88 MB) |
5. Vloga notarja na področju dednega prava : magistrsko deloSilva Božnar, 2025, magistrsko delo Opis: Notariat je v slovenskem pravosodnem sistemu ponovno prisoten od leta 1994, kar
pomeni, da predstavlja pretežno novo institucijo. V okviru magistrskega dela pa smo
kljub temu uspeli dokazati, da je ta institucija učinkovito integrirana v pravni okvir, pri
čemer je skozi leta mogoče zaznati pozitiven trend njenega poslovanja. Družba se
nenehno sooča z različnimi spremembami – družbenimi, gospodarskimi in
tehnološkimi, kar zahteva prilagodljivost institucij, zato ni presenetljivo, da tudi notariat
potrebuje prilagajanje svojih funkcij in pristojnosti spremembam. Bistvo magistrskega
dela je predstaviti vlogo notarja na področju dednega prava. Najprej je opisana funkcija
notariata in notarskega poklica, nato pa se delo osredotoča na opredelitev notarjevih
že obstoječih pristojnosti v okviru dednopravnega področja. Notar ima že danes precej
širok spekter pristojnosti, ki se večinoma izvajajo v preventivnem smislu, torej v obliki
predhodnega urejanja premoženjskih razmerij zapustnika. Notarju kot osebi javnega
zaupanja pripada pristojnost, da v obliki notarskega zapisa sestavi pogodbe z
dednopravnimi posledicami in oporoke, kar prispeva k večji pravni varnosti. Namen
magistrskega dela je spodbuditi razmišljanje o možnosti širjenja pristojnosti notarjev,
saj v večini držav notarji že imajo širšo vlogo na področju dednega prava, kjer veljajo
za glavne akterje tudi v zapuščinskih postopkih. Analizirane so prednosti in slabosti
takšne ureditve ter podrobneje proučene specifičnosti pravnih sistemov Avstrije,
Hrvaške in Madžarske, kjer je takšen pristop uveljavljen že nekaj časa. Magistrsko delo
združuje teoretične in praktične vidike, ki so podprti s statističnimi podatki in sodno
prakso, s čimer ponuja celostno sliko obravnavane tematike.
Ključne besede: notariat, notarska listina, dedno pravo, pogodbe z dednopravnimi posledicami, oporoka, zapuščinski postopek, pristojnosti notarjev, preventivna funkcija, pravna varnost
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 359; Prenosov: 28
Celotno besedilo (825,49 KB) |
6. |
7. Vpeljava MES sistema v podjetje TKI HRASTNIK D.D. ter testiranje MES sistema : magistrska nalogaMatjaž Kovač, 2024, magistrsko delo Opis: V sklopu magistrske naloge sem predstavil sistem za upravljanje s proizvodnjo, ki smo ga začeli uporabljati v podjetju TKI Hrastnik, d. d. V magistrski nalogi sem predstavil celotno testiranje tega sistema. Izvedel sem strukturirane intervjuje z uporabniki tega sistema ter nato intervjuje analiziral in s pomočjo analize potrdil oz. ovrgel hipoteze. Izkazalo se je, da sem pri testiranju naletel na več napak v delovanju. Vse težave so bile odpravljene pred prehodom v produkcijo. Izkazalo se je tudi, da so uporabniki zelo zadovoljni s sistemom za upravljanje proizvodnje.
Ključne besede: sistem za upravljanje proizvodnje, digitalizacija, izboljšanje sledljivosti, spletni brskalniki, testiranje, varnost
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 332; Prenosov: 2
Celotno besedilo (3,25 MB) |
8. Razvoj lastne različice baze podatkov Redis v programskem jeziku Rust : diplomska nalogaRok Zabret, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo raziskali in razvili prilagojeno različico Redis baze podatkov v jeziku Rust, z namenom izboljšanja zmogljivosti, varnosti in upravljanja pomnilnika glede na izvorno različico v jeziku C. Redis, pogosto uporabljen kot predpomnilnik ali baza za obdelavo podatkov v realnem času, je v Rustu pridobil prednosti, kot so varno upravljanje pomnilnika in sočasno izvajanje. Primerjava obeh implementacij je pokazala izboljšano upravljanje pomnilnika in rahlo boljšo zmogljivost pri sočasnih operacijah. Zaključek vključuje predloge za optimizacijo asinhronih operacij, širitev na druge jezike (npr. Python, Java) ter izboljšave skalabilnosti in varnosti.
Ključne besede: Redis, Rust, pomnilnik, sočasnost, baza podatkov, varnost, učinkovitost
Objavljeno v ReVIS: 25.03.2025; Ogledov: 271; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,31 MB) |
9. |
10. Kakovost in varnost obravnave pacienta s kronično rano v patronažnem zdravstvenem varstvuNuša Kozmus, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Kakovost in varnost pri zdravstveni obravnavi pacienta v domačem okolju sta v današnjem času sestavni del dela s pacienti. Kronične rane vse bolj predstavljajo tegobo današnjega časa, ki se je pojavila ob vse večjem staranju prebivalstva. Dolgotrajno celjenje kroničnih ran posega v kakovost posameznikovega življenja. Danes so nam na voljo številni pristopi, materiali in sodobne obloge, ki zahtevajo njihovo dobro poznavanje. Obravnava kronične rane na pacientovem domu predstavlja posebne izzive za patronažne medicinske sestre, saj poteka pod drugačnimi pogoji kot v zdravstvenih ustanovah na primarni, sekundarni in terciarni ravni. V veliki meri je pacient pri oskrbi kronične rane odvisen od storitev s strani patronažne medicinske sestre, samooskrbe in pomoči svojcev. Pri strokovni oskrbi kronične rane je zelo pomembno tudi stalno strokovno sodelovanje med člani zdravstvenega tima.
Metode: Uporabili smo kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno in kavzalno – neeksperimentalno metodo dela. Zbiranje primarnih podatkov je potekalo s tehniko anketiranja med patronažnimi medicinskimi sestrami Slovenije. Ankete so bile poslane preko Patronažne sekcije po elektronski pošti do vseh koordinatorjev Patronažnega varstva in nato ostalim patronažnim sestram v lečečem patronažnem varstvu, katerih se je na sodelovanje v anketi odzvalo (201).
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da patronažne medicinske sestre, ki so sodelovale v naši raziskavi pri svojem delu, pri pacientu s kronično rano uporabljajo sodobne obloge za rane. Patronažne medicinske sestre, ko govorimo o sodelovanju z drugimi službami v zdravstvenem sistemu, najpogosteje sodelujejo z ambulanto družinske medicine. Ugotovili smo, da patronažne medicinske sestre ocenjujejo svojo stopnjo strokovnega znanja o pravilni izbiri sodobnih oblog pri celjenju kronične rane kot zelo dobro, na kar ne vplivajo leta delovnih izkušenj v patronažnem zdravstvenem varstvu. Med vsemi oblogami patronažne medicinske sestre, ki so sodelovale v naši raziskavi najpogosteje uporabljajo kontaktne mrežice, medtem ko ocenjujejo, da so alginatne obloge učinkovitejše od teh.
Razprava: Za kakovostno in varno delo v patronažni zdravstveni negi je veliko dejavnikov, ki vplivajo na potek obravnave pacienta s kronično rano. Potrebna je lastna presoja dela, kontinuirano izpopolnjevanje, dobro medsebojno komuniciranje in povezovanje z drugimi strokovnjaki. Sodobne obloge za kronične rane zagotavljajo ustrezne pogoje za učinkovito celjenje kroničnih ran. Z raziskavo smo potrdili, da patronažne medicinske sestre z namenom kakovosti in varnosti obravnave pacienta s kronično rano najpogosteje sodelujejo z ambulanto družinske medicine.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, kronična rana, sodobne obloge za celjenje kronične rane, kakovost in varnost.
Objavljeno v ReVIS: 05.03.2025; Ogledov: 430; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,26 MB) |
