1. Samoocena poznavanja varovalnih in omejitvenih ukrepov proti covidu-19 in možni vplivi na njihovo upoštevanjeBarbara Zajc, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Pandemija covida-19 je prinesla izzive na vseh ravneh družbe, vključno s potrebo po varovalnih in omejitvenih ukrepih za preprečevanje širjenja virusa. Uspešnost ukrepov je odvisna od poznavanja in pripravljenosti prebivalstva na njihovo izvajanje. Ta raziskava proučuje samooceno poznavanja ukrepov med prebivalci Slovenije ter identificira dejavnike, ki vplivajo na njihovo upoštevanje.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z uporabo spletne ankete. Uporabljen je bil strukturiran anketni vprašalnik. Podatki so bili analizirani s statističnimi metodami, vključno s testiranjem hipotez in regresijsko analizo.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da so anketiranci najbolje poznali ukrepe, kot so pravilna higiena kihanja in kašlja (70 %), obvezna uporaba mask v zaprtih prostorih (73 %) in obvezno razkuževanje rok (73 %). Najmanj poznani ukrepi so bili mobilna aplikacija za sledenje stikom (42 %), evidentiranje udeležencev na dogodkih (49 %) in omejitev potovanj v države s poslabšano epidemiološko sliko (55 %). Najpogostejši razlog za upoštevanje ukrepov je bil zaščita ranljivih skupin, nezaupanje v odločevalce pa glavni razlog za neupoštevanje ukrepov. Analiza je pokazala, da poznavanje ukrepov pozitivno korelira z njihovo implementacijo (r = 0,70), medtem ko spol ni bil statistično značilen dejavnik pri upoštevanju ukrepov. Analiza ni potrdila, da bi bila nerazumljiva navodila glavni razlog za neupoštevanje ukrepov.
Razprava: Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen komuniciranja in izobraževanja prebivalstva o varovalnih in omejitvenih ukrepih v obdobjih javnozdravstvenih kriz. Za povečanje zaupanja in s tem tudi učinkovitosti ukrepov je ključno zagotavljanje doslednih in razumljivih informacij, podprtih z dokazi. Pridobljeni rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju vedenja prebivalstva v kriznih razmerah in ponujajo smernice za prihodnje javnozdravstvene strategije.
Ključne besede: covid-19, varovalni ukrepi, omejitveni ukrepi, javno zdravje
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 118; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,77 MB) |
2. Posebni varovalni ukrepi v sklopu psihiatričnih bolnišnic : prostorski, etični in pravni vidikSabina Arnault, 2023, magistrsko delo Opis: Mentalno zdravje je pomembno tako za posameznika kot družbo kot celoto. Prvi znani zapisi o oviranju pacientov segajo že v čas antične Grčije. Posebni varovalni ukrepi so ukrepi, s pomočjo katerih se pacientu pri procesu zdravstvene obravnave omejuje pravica do svobodnega gibanja ter odločanja o samem sebi. Intenzivna obravnava psihiatričnih pacientov poteka na varovanih oddelkih psihiatričnih bolnišnic in ti so pod nadzorom slovenskih sodišč. Namen magistrskega dela je bil proučiti prostorski, etični in pravni vidik uporabe posebnih varovalnih ukrepov v psihiatričnih bolnišnicah. Z uporabo deskriptivne metode smo opravili pregled znanstvene in strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku. Metoda študije primerov je bila uporabljena pri prostorskemu vidiku ureditve varovanih oddelkov psihiatričnih bolnišnic. Ob pregledu obstoječe strokovne literature smo ugotovili, da posebni varovalni ukrepi pomenijo uporabo sile nad pacienti. Razlogi za njeno uporabo se med seboj razlikujejo. Uvedba posebnih varovalnih ukrepov je lahko travmatična tako za pacienta kot za zdravstvene delavce. V Sloveniji se psihiatrični pacienti večinoma zdravijo klasično, to pomeni v bolnišničnem okolju. Zdravstveni delavci so med izvajanjem posebnih varovalnih ukrepov zavezani etičnim kodeksom posameznih strok, ki jim pomagajo izoblikovati lastne etične vrednote. Slovenska normativna ureditev ureja, da se otroke, mlajše od devet let, lahko ovira eno uro, mladostnike od devet do18 let dve uri, odrasle paciente do največ štiri ure. Pričujoče delo je celostno zajelo več vidikov ureditve varovanih oddelkov psihiatričnih bolnišnic, zato bo pripomoglo k boljšemu razumevanju, kaj posebni varovalni ukrepi dejansko so ter kdaj in kako se jih uporablja. Pripomoglo bo predvsem k destigmatizaciji psihiatrije kot veje medicine. Ne nazadnje je to magistrsko delo spodbuda, da se bo še več avtorjev začelo ukvarjati s področjem prava in medicine, etike in morale, zdravstva in zakonodaje.
Ključne besede: posebni varovalni ukrepi, telesno oviranje, psihiatrična bolnišnica, mentalno zdravje, varovani oddelek
Objavljeno v ReVIS: 13.02.2024; Ogledov: 1325; Prenosov: 60
Celotno besedilo (2,30 MB) |
3. |
4. |
