1. |
2. Vpliv hibridnega dela na zadovoljstvo administrativnih delavk v slovenskih organzacijah : magistrska nalogaSabina Borse Hren, 2026, magistrsko delo Ključne besede: hibridno delo, zadovoljstvo zaposlenih, administrativno delo, pripadnost, zasebno življenje, delovno življenje, pravičnost, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2026; Ogledov: 71; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (896,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Vloga in pomen komunikacijskih preferenc študentov v visokošolskem izobraževanju v SlovenijiKsenija Korenjak Kramar, 2026, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava komunikacijske preference študentov kot relevanten analitični konstrukt v okviru sodobnih teorij organizacijske in institucionalne komunikacije ter proučuje njihov vpliv na zadovoljstvo študentov in njihov odnos do visokošolske institucije. Raziskava izhaja iz sistematične analize obstoječih empiričnih in teoretičnih študij, ki komunikacijske procese v visokošolskem prostoru pretežno obravnavajo z vidika funkcionalno-instrumentalnega prenosa informacij, pri čemer so odnosna, afektivna in simbolna razsežnost komunikacije pogosto konceptualno podreprezentirane. Ta raziskovalna vrzel utemeljuje potrebo po proučitvi povezav med komunikacijskimi preferencami, zadovoljstvom in odnosom študentov do institucij.
Raziskava je bila izvedena s kvantitativnim pristopom in deskriptivno metodo. Na podlagi podatkov, zbranih z anketnim vprašalnikom med 688 študenti slovenskih visokošolskih institucij, je bila oblikovana empirična podlaga za preučevanje treh osrednjih dimenzij: pogostosti uporabe komunikacijskih kanalov, komunikacijskih preferenc ter zadovoljstva študentov, ki skupaj oblikujejo širši odnos študentov do institucije. Teoretični okvir raziskave povezuje koncepte kakovosti storitev, teorijo družbene prisotnosti in odnosni marketing ter poudarja komunikacijo kot večdimenzionalni proces, ki oblikuje zaznano kakovost, pripadnost in akademsko kulturo. Rezultati kažejo, da komunikacijske preference študentov pomembno vplivajo na njihovo zadovoljstvo in odnos do institucije, pri čemer digitalni kanali povečujejo dostopnost, osebna komunikacija pa ostaja ključna za krepitev pripadnosti in vključenosti.
Ugotovitve razkrivajo vrzel med pričakovanimi in dejanskimi komunikacijskimi praksami visokošolskih institucij, kar kaže na potrebo po razvoju bolj prilagojenih, segmentiranih in odzivnih komunikacijskih strategij. Disertacija tako prispeva k razvoju teorije tržnega komuniciranja v visokošolskem prostoru ter ponuja aplikativne smernice za načrtovanje komunikacijskih strategij, ki temeljijo na empirično preverjenih preferencah študentov. Na podlagi empiričnih ugotovitev raziskave je kot izvirni znanstveni prispevek oblikovan prilagoditveni večkanalni model digitalnega komuniciranja slovenskih visokošolskih institucij s študenti. Predlagani model izhaja iz identificiranih komunikacijskih vzorcev in ugotovljene vrzeli med dejansko uporabo komunikacijskih kanalov in komunikacijskimi preferencami študentov. Predstavlja konceptualno nadgradnjo empiričnih rezultatov z namenom izboljšanja komunikacijske učinkovitosti v visokošolskem prostoru.
Predlogi za nadaljnje raziskave vključujejo primerjalne analize med državami, proučevanje kulturnih determinant komunikacijskih vzorcev ter raziskovanje vloge umetne inteligence pri razvoju personaliziranih komunikacijskih pristopov v visokem šolstvu.
Ključne besede: komunikacijske preference, zadovoljstvo študentov, visokošolske institucije, institucionalna komunikacija, družbena prisotnost, odnosni marketing, digitalna komunikacija, prilagoditveni večkanalni model digitalnega komuniciranja slovenskih visokošolskih i
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2026; Ogledov: 116; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,14 MB) |
5. |
6. Pomen kombiniranja načinov vodenja za zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvuAna Klančar, 2026, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Vodenje je proces, s katerim vodja z ustrezno izbiro vodenja, znanjem in presojo vpliva na zaposlene v organizaciji. Z naštetimi koncepti vodja in njegovi zaposleni razrešujejo zastavljene cilje v organizaciji. V zdravstvu velja, da mora vodja poznati osnovne funkcije vodenja, saj lahko potem tako izbere način, za katerega meni, da je najustreznejši. Pomembno je tudi kombiniranje načinov vodenja med seboj, ki v dani in predvsem nepredvidljivi situaciji pripomorejo k najboljšim rešitvam. Namen magistrskega dela je bil usmerjen v teoretično opredelitev različnih načinov vodenja, ki so v povezavi z zadovoljstvom zaposlenih. Temu je sledila kvalitativna raziskovalna metodologija, v katerem smo s pomočjo pregleda sodobne znanstvene in strokovne literature želeli proučiti pomen kombiniranja načinov vodenja za zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvu.
Metodologija: Zasnova za raziskavo je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu, uporabili smo deskriptivno metodo dela ter metasintezo sistematičnega pregleda znanstvene in strokovne literature. V pregled smo s pomočjo dodatnih izključitvenih kriterijev vključili podatkovne baze PubMed, Google Schoolar, CINAHL, dLib in MedLine. Glavni izključevalni pogoji so bili, da smo za raziskovanje uporabili objave od leta 2012 do 2024, brezplačno dostopnost zadetkov v polnem besedilu ter ključne besede in besedne zveze vodenje, stili vodenja, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvo. Proces iskanja, analize in obdelave dobljene literature je potekal marca 2024. V izbor za končno analizo smo iz skupnega nabora 212 enot literature na koncu vključili 24 enot.
Rezultati: Rezultati, ki smo jih pridobili z analizo 24 enot literature, so dokazali, da je povezovanje različnih načinov vodenja med seboj v zdravstvu ključnega pomena. Kombiniranje vodenj med seboj ne temelji samo na kakovostni in celostni oskrbi pacientov, temveč tudi v zadovoljstvu zaposlenih na delovnem mestu. Vključevanje načinov vodenja v zdravstveno obravnavo pacienta in izvajanje je ključ do uspešnega obvladovanja morebitnih sprememb v delovni skupini, ki bi lahko ob neobvladovanju določenih situacij vplivale na uspešnost organizacije. Z vidika pozitivnih končnih rezultatov, uspešno opravljenih zastavljenih ciljev in zadovoljstva zaposlenih v zdravstveni organizaciji ugotavljamo tudi, da je transformacijsko vodenje najustreznejše za vodenje v zdravstvu v slovenskem prostoru in tudi drugod v svetu.
Razprava: Analiza pregleda strokovne in znanstvene literature je pokazala, da se o vodenju in kombiniranju različnih načinov vodenja med seboj ter zadovoljstvu zaposlenih v zdravstvenih organizacijah pri nas in drugod v svetu piše že vrsto let. Glede na naše raziskave ugotavljamo, da sta ustrezna izbira načina vodenja in njihova medsebojna kombinacija v različnih situacijah pomembni tako za zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu kot tudi za kakovostno, celostno in varno obravnavo pacientov.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvo.
Ključne besede: Vodenje, stili vodenja, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvo.
Objavljeno v ReVIS: 09.07.2026; Ogledov: 138; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,11 MB) |
7. Vpliv dela in delovnih pogojev na spolno aktivnost zaposlenih v zdravstveni negiAna Livojević, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Zaposleni v zdravstveni negi so bili pri svojem delu izpostavljeni številnim fizičnim, psihičnim in čustvenim obremenitvam, ki so lahko vplivale na njihovo zdravje, počutje in kakovost življenja. Med pomembnejše dejavnike so sodili stres na delovnem mestu, izmensko in nočno delo, fizična ter čustvena izčrpanost ter oteženo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Spolna aktivnost in spolno zadovoljstvo sta predstavljala pomemben del posameznikovega zdravja in kakovosti življenja. Namen raziskave je bil preučiti povezanost dela in delovnih pogojev s spolno aktivnostjo zaposlenih v zdravstveni negi.
Metode: Raziskava je temeljila na mešanem raziskovalnem pristopu. Kvantitativni del je bil izveden s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, pripravljenega na podlagi pregleda domače in tuje strokovne ter znanstvene literature. V raziskavi sta sodelovala 202 zaposlena v zdravstveni negi na različnih ravneh zdravstvenega varstva. Kvalitativni del raziskave je bil izveden s sedmimi polstrukturiranimi intervjuji. Kvantitativni podatki so bili analizirani s programom IBM SPSS Statistics 26.0, kvalitativni podatki pa s pomočjo tematske analize.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so zaposleni v zdravstveni negi kot najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na spolno aktivnost, prepoznali fizično, duševno in čustveno izčrpanost, stres, dolge delovnike, nočno oziroma izmensko delo, pomanjkanje energije po delu ter težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Več kot dve tretjini anketirancev sta ocenili, da je težko usklajevanje dela in zasebnega življenja vplivalo na njihovo spolnost. Statistično značilne razlike so se pokazale pri nekaterih dejavnikih glede na spol, pri čemer so ženske izraziteje zaznavale vpliv delovnih obremenitev na spolno aktivnost. Kvalitativni rezultati so pokazali, da se je vpliv dela na spolno življenje najpogosteje izražal skozi utrujenost, stres, zmanjšanje spolne želje, slabše razpoloženje ter pomanjkanje časa za partnerski odnos.
Razprava: Ugotovitve raziskave so pokazale, da so delo in delovni pogoji pomembno vplivali na spolno aktivnost zaposlenih v zdravstveni negi, predvsem prek izčrpanosti, psihične obremenjenosti in oteženega usklajevanja poklicnega ter zasebnega življenja. Čeprav vse statistične povezave niso bile potrjene, so intervjuji pokazali, da so zaposleni vpliv dela na spolno aktivnost doživljali kot pomemben del svojega vsakdana. Rezultati so opozorili na pomen zagotavljanja podpornega delovnega okolja, preprečevanja izgorelosti in uvajanja ukrepov za zmanjševanje stresa ter izboljšanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem.
Ključne besede: zdravstvena nega, delovni pogoji, stres, spolna aktivnost, spolno zadovoljstvo, izčrpanost.
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2026; Ogledov: 211; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,27 MB) |
8. Analiza komuniciranja v hibridnih delovnih okoljih: Primerjava med klasičnim in digitalnim komuniciranjemIvana Jug, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava komuniciranje v hibridnih delovnih okoljih s poudarkom na primerjalni analizi klasičnega (osebnega) in digitalnega komuniciranja. Aktualnost raziskave izhaja iz vse večje razširjenosti hibridnih oblik dela, ki pomembno vplivajo na organizacijo dela, komunikacijske procese in medosebne odnose v organizacijah.
Namen naloge je bil analizirati zaznano učinkovitost različnih komunikacijskih kanalov ter preučiti njihovo povezanost s kakovostjo komunikacije, z zadovoljstvom zaposlenih, medosebnim zaupanjem, organizacijsko klimo in zaznanimi izzivi digitalnega komuniciranja. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni s pomočjo anketnega vprašalnika med zaposlenimi v hibridnih delovnih okoljih.
Rezultati kažejo, da je izbira komunikacijskega kanala situacijsko pogojena. Osebna komunikacija se izkazuje kot primernejša pri kompleksnih in odnosno zahtevnih nalogah, medtem ko digitalna komunikacija učinkoviteje podpira hitro izmenjavo informacij, rutinske naloge in sledljivost komunikacije. Ugotovljeno je bilo tudi, da pogostost uporabe posameznega kanala ni nujno povezana z njegovo zaznano učinkovitostjo.
Pomembna ugotovitev raziskave je statistično značilna pozitivna povezanost med kakovostjo komunikacije in zadovoljstvom zaposlenih. Kakovost komunikacije se je izkazala kot pomemben dejavnik tudi pri zaznavi medosebnega zaupanja in organizacijske klime. Rezultati hkrati opozarjajo na izzive digitalnega komuniciranja, kot so informacijska preobremenjenost, motnje pri delu in občutek stalne dosegljivosti.
Sklepno ugotavljamo, da klasično in digitalno komuniciranje delujeta komplementarno, pri čemer je učinkovitost komunikacije odvisna predvsem od njene kakovosti in situacijske ustreznosti.
Ključne besede: Hibridno delo, organizacijsko komuniciranje, digitalna komunikacija, osebna komunikacija, zadovoljstvo zaposlenih, medosebno zaupanje, organizacijska klima
Objavljeno v ReVIS: 03.07.2026; Ogledov: 183; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,21 MB) |
9. Odnos zaposlenih do digitalizacije v izbranem zdravstvenem domu LjubljanaNataša Arkar, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava odnos zaposlenih do digitalizacije v izbranem zdravstvenem domu, s poudarkom na izzivih in priložnostih, ki jih prinaša uvajanje novih tehnologij v zdravstveno prakso. Digitalna transformacija predstavlja eno ključnih usmeritev sodobnega zdravstva, saj omogoča večjo učinkovitost, preglednost procesov in kakovostnejšo oskrbo pacientov. Aktualnost raziskave temelji na dejstvu, da digitalizacija pomembno spreminja organizacijo dela ter vpliva na zadovoljstvo in pripravljenost zaposlenih, ki so ključni dejavnik uspešne implementacije.
Raziskava je bila izvedena z mešanim raziskovalnim pristopom, ki je vključeval kvalitativne intervjuje in kvantitativno anketiranje. Rezultati so pokazali, da zaposleni prepoznavajo številne prednosti digitalizacije, vendar ob tem izražajo tudi skrb zaradi pomanjkanja znanja, usposabljanja in tehnične podpore. Največjo oviro predstavlja pomanjkanje sistematičnega izobraževanja, ki vodi v odpor in negotovost. Ugotovljeno je bilo, da redna, praktično usmerjena usposabljanja pomembno krepijo samozavest zaposlenih in zmanjšujejo stres pri uporabi novih tehnologij. Prav tako so zaposleni izrazili potrebo po stalno dostopni IT-podpori ter večjem vključevanju v proces načrtovanja in uvajanja sprememb, saj to povečuje občutek lastništva nad uvedenimi rešitvami.
Poleg tehničnih vidikov je raziskava pokazala tudi pomen ohranjanja medosebnih odnosov, saj digitalizacija pogosto vodi v zmanjšanje osebnih stikov. Zato je nujno, da se digitalne rešitve dopolnjujejo s programi za krepitev timskega sodelovanja in pozitivne organizacijske klime. Sklepno lahko ugotovimo, da je digitalna transformacija v zdravstvu uspešna le, če se obravnava kot dolgoročen in strateško načrtovan proces, ki združuje tehnološki napredek z aktivnim vključevanjem zaposlenih ter zagotavljanjem stalne podpore in izobraževanja.
Ključne besede: digitalizacija, zdravstvo, zaposleni, zadovoljstvo pri delu, IT-podpora, izobraževanje, organizacijska kultura
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2026; Ogledov: 253; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,14 MB) |
10. |
