1. |
2. Fluktuacija zaposlenih v dolgotrajni oskrbiMarija Kos, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Danes v Sloveniji in večini držav po svetu velik izziv predstavlja staranje prebivalstva in posledično vse večje povpraševanje po dolgotrajni oskrbi. Demografske spremembe vplivajo na različna področja življenja, zato je nujno, da se nanje odzovemo. Dolgotrajna oskrba v Sloveniji s svojo zakonsko ureditvijo in potrebnimi aktivnostmi zaostaja za ostalimi evropskimi državami. Nujno potreben sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji se je sčasoma spremenil in dopolnil, še vedno pa prinaša velik izziv, saj je povpraševanje po oskrbi večje, kot je na voljo oskrbovalnega in zdravstvenega kadra. Stanje s kadrom v dolgotrajni oskrbi je dodatno poslabšala epidemija covida-19, ki je fluktuacijo ključnih izvajalcev dolgotrajne oskrbe še povečala. Namen raziskave je proučiti dejavnike, ki zavirajo in spodbujajo zaposlovanje v dolgotrajni oskrbi v Sloveniji, opozoriti na potrebne nujne ukrepe za spodbujanje zaposlovanja in podati pobude za promocijo zaposlovanja v dolgotrajni oskrbi.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda zbiranja podatkov s polstrukturiranimi intervjuji, izvajanimi v fokusnih skupinah ali individualno. Predloga za intervju je bil projekt Promocija poklicev v dolgotrajni oskrbi (V3-2243), sestavljen iz poglavitnih tematik in podtem, ki smo jih raziskovali. Sodelujoči v raziskavi (n = 35) so bili zaposleni in nekdanji zaposleni v domovih za starejše v Sloveniji ter po en predstavnik Ministrstva za solidarno prihodnost, Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in antropolog s področja dolgotrajne oskrbe, ki jim je bilo poslano vabilo za sodelovanje. Sodelovanje je bilo anonimno in prostovoljno. Rezultati intervjujev so bili analizirani s kodiranjem za opis in razumevanje tematike, ter podkrepljeni s citati sodelujočih. Prikaz rezultatov je v tabelarni in pripovedni obliki.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da zaposlovanje na področju dolgotrajne oskrbe v Sloveniji zavirajo predvsem neustrezni delovni pogoji, nizko plačilo, omejitve v izobraževalnem sistemu, pomanjkljiva ozaveščenost o dolgotrajni oskrbi, finančne omejitve organizacij, pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra in osebni dejavniki, kot so izgorelost, slabi odnosi v timu in nezadovoljstvo pri delu. Dejavnik, ki bi deloval spodbudno pri zaposlovanju, je predvsem v večjem številu kadra, višji plači, prilagoditvi delovnega časa in izboljšanju delovnih pogojev. Prav ti dejavniki so se poleg dejavnika, da je treba poklicem v dolgotrajni oskrbi povrniti ugled, izkazali tudi za nujno potrebne ukrepe za večje zaposlovanje v dolgotrajni oskrbi. Raziskava je pokazala, da imajo ključno vlogo pri promociji zaposlovanja v dolgotrajni oskrbi zaposleni, svojci uporabnikov dolgotrajne oskrbe, šole in glavni akterji države.
Razprava: Raziskava je razkrila fluktuacijo zaposlenih v dolgotrajni oskrbi v Sloveniji, vzroke odhodov in ozavestila ozadje vplivajočih dejavnikov. Razkrila je ključne dejavnike, ki jih je treba razumeti in odpraviti, če si želimo v prihodnosti imeti varno in kakovostno dolgotrajno oskrbo z dovolj ustrezno usposobljenega kadra.
Ključne besede: dolgotrajna oskrba, fluktuacija, zaposleni v zdravstveni negi in oskrbi
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2025; Ogledov: 222; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,48 MB) |
3. Izboljšanje kognitivnih sposobnosti starejših zaposlenih z računalniškim kognitivnim treningom : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologijaZdenka Milič Kavčič, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Pospešeno staranje svetovnega prebivalstva bo vodilo do povečanja deleža starejših v delovni sili. Računalniški kognitivni trening (RKT) je učinkovit pri izboljšanju kognitivnih sposobnosti, vendar kljub temu njegove koristi za starejše delavce ostajajo premalo raziskane. Preverjali smo učinkovitost RKT v realnem okolju, na delovnem mestu, s poudarkom na zaposlenih, starih 50+ let, iz javnega sektorja. Metode: referenti za izvajanje zavarovanj (n = 82) so bili randomizirani bodisi v intervencijsko skupino (24 45-minutnih vadb RKT dvakrat na teden) bodisi v pasivno kontrolno skupino. Meritve kognitivnih sposobnosti, dobrobiti (well-being), zadovoljstva pri delu in produktivnosti so bile zbrane in ocenjene pred in po-RKT. Rezultati: Udeleženci, ki so opravljali RKT, so izboljšali izvršilne sposobnosti (p = 0,04). Opaziti je trend spremembe delovne produktivnosti po-RKT (p = 0,09), pri čemer je kontrolna skupina pokazala znaten upad (p = 0,02), medtem ko je intervencijska skupina ostala stabilna. Zaključek: RKT med delovnim časom pisarniških delavcev pozitivno vpliva na kognicijo in ohranjanje dobrobiti brez padca produktivnosti (kljub porabi 5 % delovnega časa za RKT). Ob novih izzivih in zahtevah spreminjajočih se delovnih mest bi RKT lahko bil preventivna in podporna intervencija za pomoč starejši delovni sili pri ohranjanju in izboljšanju kognitivnih in vedenjskih sposobnosti.
Ključne besede: starejši zaposleni 50+, računalniški kognitivni trening (RKT), dobro počutje (well-being), produktivnost
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2025; Ogledov: 213; Prenosov: 5
Celotno besedilo (9,64 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. VPLIV MOTIVACIJE IN ZADOVOLJSTVA NA ODHOD ZAPOSLENIH IZ PODJETJA SINTAL CELJE D. O. O.Rija Lapajne Tajnšek, 2024, ni določena Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv motivacije in zadovoljstva na odhod zaposlenih iz podjetja Sintal Celje d.o.o.
Namen raziskave je bil preučiti, kako različni motivacijski dejavniki ter zadovoljstvo pri delu vplivajo na pripadnost zaposlenih v podjetju in na odhod iz podjetja. Pozornost sem namenila tudi razumevanju, kateri dejavniki zadovoljstva imajo največji vpliv na odločitev zaposlenih, da ostanejo v podjetju.
Empirični del je temeljil na kvantitativni raziskavi, izvedeni v podjetju Sintal Celje. Teoretični del zajema različne teorije motivacije, pri čemer sem se osredotočila predvsem na teorije, ki pojasnjujejo zadovoljstvo in motivacijo na delovnem mestu.
Ključne besede: Motivacija, zadovoljstvo, zaposleni, motivacijski dejavniki, odhod zaposlenih, zadrževanje kadra, organizacijska pripadnost.
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2024; Ogledov: 391; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,09 MB) |
10. |
