Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Invalidi so največja manjšina na svetu, zato je pomembno, da so njihove pravice zagotovljene in se konsistentno izvršujejo. Študija primera invalidskega podjetja Dobrovita, d. o. o. je osrednja tema tega magistrskega dela, preko katere želim širši javnosti pokazati primere dobre prakse pri zaposlovanju invalidov. Odgovorila bom na vprašanja, ali so možnosti zaposlovanja invalidov enakovredne tako v zakonodaji kot v praksi, ali invalidi dejansko uživajo svoje zakonske pravice, katere ukrepe sprejema država za zagotavljanje enakopravnega delovnega okolja, zakaj še vedno obstaja stigmatizacija zaposlovanja invalidov in kakšne so razlike v možnostih zaposlovanja med različnimi vrstami organizacij. Pokazati želim razlike v zaposlovanju invalidov med podjetji, ki so bila ustanovljena z namenom zaposlovanja invalidov in običajnimi podjetji, ki so pogosto manj naklonjena zaposlovanju invalidov zaradi stigme in odpora pred postopki prilagajanja delovnih mest. Poleg študije primera bom uporabila tudi zgodovinsko metodo, metodo analize, komparativno metodo ter predvsem sociološko metode, preko intervjujev bom namreč odgovorila na določena vprašanja, zastavljena v uvodu. Poudariti želim, da so tako invalidi kot delodajalci še vedno premalo seznanjeni s pravicami in ugodnostmi na področju zaposlovanja, zakonodaja pa je sicer na tem področju urejena. Osrednje vprašanje je tudi, katere so glavne ovire pri zaposlovanju invalidov. Širšo javnost ter delodajalce želim s prikazanimi možnostmi spodbuditi k vključevanju invalidov na trg dela.
Ključne besede: invalidi, zaposlovanje, zakonodaja, možnosti, stigma
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 27; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,59 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je poglobljena analiza pojava dela na črno v gostinstvu, s poudarkom na vplivu te vrste dela na kadre in predstavitivi izkoriščevalskih strategij delodajalcev v izogib zakonitemu zaposlovanju. Cilj diplomskega dela je razumeti različne vidike te problematike, pri čemer se osredotočamo na taktike delodajalcev in načine izogibanja zakonitim postopkom zaposlovanja. Diplomsko delo opredeljuje značilnosti takšnega zaposlovanja, razloge za takšno nezakonito prakso ter preučuje vlogo, sankcije, posledice in učinkovitost inšpekcijskih služb. Delo je razdeljeno na teoretični del, ki analizira problematiko in zakonodajni okvir, in empirični del, kjer smo z anketo 100 gostinskih delavcev zbrali podatke, ki smo jih s kvantitativnimi metodami in deskriptivno statistiko analizirali. Na podlagi rezultatov izvedene ankete smo oblikovali priporočila.
Ključne besede: Gostinstvo, delo na črno, zaposlovanje, delodajalec, raziskava.
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2024; Ogledov: 192; Prenosov: 6
Celotno besedilo (5,85 MB)

Ključne besede: rekrutiranje, kadrovanje, zaposlovanje, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 07.11.2024; Ogledov: 177; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: V magistrskem delu smo vprašanje, kdaj pozitivna diskriminacija manjšine postane diskriminacija večine, obravnavali na primeru madžarske narodne skupnosti v Prekmurju. Poudarek je na področju zaposlovanja v vzgoji in izobraževanju. Republika Slovenija je z osamosvojitvijo v Ustavo Republike Slovenije poimensko vnesla tri manjšinske skupnosti. Italijansko in madžarsko narodno skupnost je priznala kot avtohtoni skupnosti, romski skupnosti pa je določila položaj in posebne pravice. Ustava Republike Slovenije v 64. členu uveljavlja ukrep pozitivne diskriminacije. To je izraženo z zagotavljanjem posebnih pravic, ki pripadajo italijanski in madžarski narodni skupnosti. V Republiki Sloveniji ima madžarska narodna skupnost priznano visoko, nadpovprečno zaščito. Glede na globalne trende si lahko postavimo vprašanje, kdaj takšna pozitivna diskriminacija narodne skupnosti postane diskriminacija večine. Vzgoja in izobraževanje na narodnostno mešanem območju Prekmurja potekata dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku. Kandidati, ki se želijo zaposliti v vzgoji in izobraževanju na narodnostno mešanem območju Prekmurja, morajo poleg zakonsko določenim pogojem zadostiti še pogoju znanja madžarščine na nivoju učnega jezika. Najprej smo preučili zakone in predpise, ki urejajo način poučevanja v dvojezičnih ustanovah na vseh treh nivojih (predšolska vzgoja, osnovna in srednja šola). Ugotovili smo, da je to neenotno urejeno. Na področju predšolske vzgoje ni urejenega pravilnika, ki določa posebne normative in standarde v dvojezičnih vrtcih. Pravilniki o normativih in standardih za področje dvojezične osnovne šole in srednje šole omogočajo ugodnejše normative za oblikovanje oddelkov ter za sistemizacijo nekaterih delovnih mest. Prav tako uporabnost Pravilnika o znanju madžarskega jezika v dvojezičnih vrtcih in šolah, ki je bil sprejet letos, ob konkretni uporabi lahko odpre več vprašanj kot pa poda odgovorov. Namen raziskovanja je proučiti zgodovino nastanka madžarske narodne skupnosti v Prekmurju ter razumeti pomen dvojezičnega šolstva na tem območju. Med naše cilje sodi na podlagi proučenega odgovoriti na vprašanje, v katerih primerih lahko določena pozitivna diskriminacija manjšine postane morebitna obrnjena diskriminacija večine. Eden izmed ciljev je tudi spoznati posebne pravice, ki jih uživajo pripadniki madžarske narodne skupnosti. Naslednji je razumeti pravni okvir ureditve dvojezične vzgoje in izobraževanja. Ključni cilj pa je na podlagi dejstev raziskati, kdaj takšna pozitivna diskriminacija narodne skupnosti postane diskriminacija večine ter slednje raziskati na konkretnem primeru.
Ključne besede: narodne manjšine, madžarska narodna skupnost, dvojezična vzgoja in izobraževanje, pozitivna diskriminacija, obrnjena diskriminacija, zaposlovanje
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 351; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: Družabna omrežja so orodja, ki nam omogočajo digitalno komuniciranje. Namen magistrskega dela je podrobnejše razumevanje povezave med osebno blagovno znamko in zaposlitvijo. V magistrskem delu smo se v teoretičnem delu posvetili razlagi pojmov, ki se navezujejo na blagovno znamko, načine zaposlovanja in družabna omrežja v povezavi z zaposlitvijo. V raziskovalnem delu smo ugotavljali poznavanje pojma osebna blagovna znamka in razširjenost uporabe družabnih omrežij za iskanje novih kariernih priložnosti ter raziskali mnenje delodajalcev do osebne blagovne znamke. Na osnovi izvedenih analiz smo podali predloge za izboljšavo in ugotovili, da obstaja povezava med osebno blagovno znamko in iskanjem nove zaposlitve.
Ključne besede: Ključne besede: blagovna znamka, osebna blagovna znamka, družabna omrežja, zaposlovanje, LinkedIn, digitalno zaposlovanje.
Objavljeno v ReVIS: 04.03.2024; Ogledov: 828; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1015,55 KB)