1. Stiske starejših odraslih ljudi z anksiozno motnjo po izgubi partnerja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaJana Sever, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Zaradi vse večjega staranja prebivalstva je razumevanje duševnega zdravja starejših ključnega pomena, še posebej v povezavi z intenzivnimi čustvenimi izzivi, kot so žalovanje in anksioznost. Diplomsko delo raziskuje stiske starejših odraslih, ki se soočajo z anksioznimi motnjami po izgubi življenjskega partnerja. Namen raziskave je bil poglobiti razumevanje teh stisk, preučiti strategije soočanja in opredeliti ključne vire podpore. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu, pri čemer je bila uporabljena interpretativna fenomenološka analiza. Intervjuji z desetimi osebami, starejšimi od 65 let, ki so izgubile partnerja in jim je bila diagnosticirana anksiozna motnja, so potekali v mesecu juliju in avgustu 2024. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji in kodirani, da bi omogočili prepoznavanje ključnih tem, povezanih z doživljanjem anksioznosti in žalovanjem. Rezultati: Ugotovili smo, da se je pri večini sodelujočih anksioznost poslabšala po smrti partnerja, nekateri pa so se z njo soočali že prej. Najpogostejše stiske so bile osamljenost, močna žalost, tesnoba, nespečnost in telesni znaki anksioznosti. Čeprav so si mnogi pomagali z družino, terapevti in podpornimi skupinami, bi nekateri potrebovali več strokovne in organizirane pomoči. Podatki potrjujejo, da se anksioznost po izgubi partnerja pogosteje poslabša pri že prej anksioznih posameznikih. Razprava: Raziskava je pokazala, da starejši z anksioznimi motnjami potrebujejo celovito pomoč, še posebej med žalovanjem. Zanje moramo razviti posebne oblike pomoči, ki bodo vključevale tako čustveno kot družbeno podporo. Naše ugotovitve pomagajo bolje razumeti, kako sta povezana žalovanje in anksioznost, ter nakazujejo smeri za nadaljnje raziskovanje in izboljšave pri delu s starejšimi odraslimi.
Ključne besede: anksiozne motnje, žalovanje, izguba partnerja, starejši odrasli, duševno zdravje
Objavljeno v ReVIS: 23.01.2025; Ogledov: 33; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (5,71 KB) |
2. Vloga medicinske sestre pri zdravljenju akutne levkemije : pregled literatureGregor Bohl, 2024, diplomsko delo Opis: Namen: V diplomskem delu raziskujemo ključno vlogo medicinskih sester pri zdravljenju akutne levkemije in analiziramo vpliv njihovega dela na uspešnost zdravljenja ter kakovost življenja bolnikov. Osredotočamo se na tri raziskovalna vprašanja, ki se nanašajo na različne vidike njihove vloge. Pregledali smo relevantno literaturo, da bi razumeli pomen in vpliv teh nalog. Metoda: Za raziskovanje smo uporabili deskriptivno metodo z integrativnim pregledom literature, upoštevajoč metodologijo PRISMA. Kvalitativen in sistematičen pristop je vključeval pregled različnih spletnih iskalnikov znanstvene in strokovne literature v podatkovnih zbirkah, kot so PubMed, Medline in CINAHL. Sistematično smo analizirali članke, da bi pridobili celovit vpogled v obravnavano temo. Rezultati: Po pregledu literature smo izbrali štiri ključne članke, ki ustrezajo našim raziskovalnim vprašanjem. Vse študije potrjujejo, da ima medicinska sestra ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostne oskrbe pacientov z akutno levkemijo. Analizirani članki enotno poudarjajo, da njihov prispevek bistveno vpliva na uspešnost zdravljenja in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov. Razprava: Raziskujemo vlogo medicinskih sester pri zdravljenju akutne levkemije skozi različne faze zdravljenja. Ugotovitve študij poudarjajo pomen personaliziranega izobraževanja, kakovostne oskrbe med kemoterapijo in dolgoročnega obvladovanja zapletov. Študije tudi osvetljujejo potrebo po boljšem razumevanju psiholoških izzivov in sodelovanja z drugimi člani ekipe.
Ključne besede: medicinska sestra, akutna levkemija, duševno zdravje, izobraževanje, ekipa, zdravljenje, vloga
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2025; Ogledov: 91; Prenosov: 0 |
3. SAMOMORILNA OGROŽENOST MED IZVAJALCI ZDRAVSTVENE NEGEAlma Šljivar, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Samomorilnost med izvajalci zdravstvene nege predstavlja resen problem, saj so zaradi zahtevnosti poklica in stalne izpostavljenosti stresu bolj dovzetni za duševne stiske in samomorilno vedenje. Raziskava je pomembna, ker osvetljuje tveganje za samomorilnost v tej ranljivi skupini in preučuje dejavnike, ki lahko povečajo ali zmanjšajo to tveganje.Namen pregleda literature je bil preučiti samomorilno ogroženost med izvajalci zdravstvene nege.
Metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom strokovne in znanstvene literature. Iskalno strategijo smo oblikovali z uporabo ključnih besed, kot so »suicide«, »healthcare workers« in »mental health«, ter Boolovega operatorja AND za kombinacijo izrazov. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah ScienceDirect, PubMed in Google Scholar ter jo časovno omejili na obdobje od leta 2013 do 2023. Za identifikacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA.
Rezultati: V pregled smo vključili 15 člankov v polnem besedilu, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Podatke, zbrane v oktobru 2024, smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vsebinske kategorije, kot so stopnja samomorilne ogroženosti, dejavniki tveganja, varovalni dejavniki in obstoječi sistemi pomoči, kar je omogočilo jasnejšo interpretacijo rezultatov.
Razprava: Ugotovitve pregleda literature kažejo, da so izvajalci zdravstvene nege zaradi narave dela izpostavljeni večjemu tveganju za samomorilnost kot splošna populacija. Kvalitativna analiza potrjuje, da dolge izmene, čustvena izčrpanost in visoka odgovornost povečujejo tveganje za duševne stiske. Razprava poudarja potrebo po dodatnih preventivnih ukrepih in podpornih sistemih, ki bi pripomogli k izboljšanju duševnega zdravja in zmanjšanju samomorilnosti v tej ranljivi poklicni skupini.
Ključne besede: samomorilnost, izvajalci zdravstvene nege, preventiva, dejavniki tveganja, duševno zdravje.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 177; Prenosov: 8
Celotno besedilo (854,31 KB) |
4. DUŠEVNO ZDRAVJE IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE V PSIHIATRIJISašo Šinik, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege je pomembno za nudenje kakovostne, varne in celostne zdravstvene obravnave, dobro počutje pacientov in ostalih zaposlenih v zdravstvenem sistemu. Stres in izgorelost sta dva različna pojava pri izvajalcih zdravstvene nege, a sta povezana in neposredno vplivata na njihovo duševno zdravje.
Metoda: Uporabili smo kvantitativno metodo dela. Vzorec je bil namenski in je vključeval izvajalce zdravstvene nege v psihiatriji (n = 82). Uporabili smo strukturiran vprašalnik, ki smo ga sestavili na podlagi pregleda literature. Raziskavo smo izvedli v septembru 2024.
Rezultati: Izvajalci zdravstvene nege se v povprečju najpogosteje počutijo samozavestni glede svoje sposobnosti za obvladovanje lastnih osebnih težav oz. stresa. Veliko ljudi, ki so del poslovnega življenja izvajalcev zdravstvene nege, zahteva od njih veliko časa in energije, obenem pa sami izvajalci zdravstvene nege priznavajo, da bi se morali več gibati in zdravo prehranjevati. Izvajalci zdravstvene nege pri svojem delu občutijo izgorelost, pri čemer sta prevladujoča segmenta izčrpanost in duševna odtujenost.
Razprava: Izvajalci zdravstvene nege so na svojem delovnem mestu izgoreli in pod stresom, a na podlagi naših rezultatov ne moremo trditi, da je stanje alarmantno. V prihodnje bo potrebna sistematična vključitev vseh zdravstvenih zavodov na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva na področju duševnega zdravja in psihiatrije.
Ključne besede: čustvena obremenjenost, izčrpanost, kakovost, varnost, duševno zdravje.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 164; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,14 MB) |
5. Vpliv depresije na življenje mladostnikov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaKristina Beriša, 2024, diplomsko delo Opis: Namen: depresija je kompleksna duševna motnja, ki pomembno vpliva na posameznikovo doživljanje in delovanje. Pogosto je povezana z negativnimi mislimi, občutkom brezupa in pomanjkanjem energije. Mnogi jo zamenjujejo s prehodno žalostjo, vendar depresija predstavlja daljše obdobje čustvene stiske, ki zahteva posebno pozornost in zdravljenje. Pri mladostnikih je depresija še posebej zaskrbljujoča, saj vpliva na njihov socialni razvoj, šolski uspeh in splošno kakovost življenja. Pravočasno prepoznavanje težav in ustrezna pomoč lahko bistveno izboljšata življenje mladih, saj tako čustvena kot socialna podpora igrata ključno vlogo pri premagovanju depresije. Metodologija: s pomočjo vprašalnikov med dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor smo raziskovali njihovo poznavanje depresije, kako jo doživljajo ter kakšen vpliv ima na njihovo vsakdanje življenje. Prav tako smo preverjali, ali mladostniki poiščejo pomoč in kako se spoprijemajo s simptomi depresije. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se mladostniki vse pogosteje soočajo s simptomi depresije, ki močno vplivajo na njihovo kakovost življenja. Najpogosteje depresija vpliva na njihovo socialno življenje, medosebne odnose in šolski uspeh. Večina mladostnikov je poročala, da depresija zmanjša njihovo motivacijo in povečuje občutek osamljenosti. Prav tako so mnogi mladostniki priznali, da zaradi depresije težje vzpostavljajo in ohranjajo odnose z vrstniki. Večina udeležencev raziskave je potrdila, da je pravočasna pomoč in podpora ključnega pomena za izboljšanje njihovega počutja. Diskusija in zaključek: depresija močno vpliva na kakovost življenja mladostnikov. Pravočasna pomoč in ustrezna podpora sta ključnega pomena za boljše soočanje z vsakodnevnimi izzivi. Potrebno je povečati ozaveščenost o depresiji med mladimi in vzpostaviti učinkovite podporne sisteme.
Ključne besede: depresija, mladostniki, kakovost življenja, duševno zdravje, socialni odnosi, šolski uspeh
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2024; Ogledov: 163; Prenosov: 1
Celotno besedilo (5,69 KB) |
6. Vpliv socialne problematike na zdravstveno pismenost pacientovTanja Udovč, 2024, ni določena Opis: POVZETEK
Izhodišča: Socialna problematika in zdravstvena pismenost sta pomembno medsebojno povezani temi, ki vplivata na zdravje in dobrobit posameznikov ter družbe kot celote. Zdravstvena pismenost je pomemben dejavnik zdravja in dobrega počutja v celotnem življenjskem obdobju. Za izboljšanje zdravstvene pismenosti je treba obravnavati neenakosti v zdravju s proučevanjem različnih sociodemografskih dejavnikov v celotnem prebivalstvu. Zdravstvena pismenost je ključna za izboljšanje zdravja prebivalstva, zmanjšanje neenakosti v zdravju in povečanje učinkovitosti zdravstvenega sistema. Sposobnost razumevanja zdravstvenih informacij omogoča posameznikom boljše upravljanje lastnega zdravja, večjo verjetnost upoštevanja preventivnih ukrepov in boljše spoštovanje zdravstvenih priporočil. Namen raziskave je bil proučiti stanje zdravstvene pismenosti v občini Radeče ter vpliv socialne problematike na zdravstveno pismenost.
Metode: Uporabili smo opisno metodo dela s kvantitativnim raziskovalnim pristopom. Podatki so bili zbrani s pomočjo tehnike anketiranja. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani podatki iz primarnih in sekundarnih virov. Za pridobivanje sekundarnih podatkov pa smo s pomočjo pregleda domače in tuje znanstvene in strokovne literature uporabili spletne vire ter podatkovne baze COBISS, PUBMED in CINAHL. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo programa SPSS, uporabljeni pa so bili frekvenčna statistika, opisna statistika in HI-
kvadrat test za preverjanje hipotez. V raziskavi so sodelovali 504 občani Radeč.
Rezultati: Ugotovili smo, da so prebivalci občine Radeče dobro zdravstveno pismeni. Najmanj težav zaznavajo na področju zdravstvenega varstva in skoraj vsak četrti anketiranec se sooča s problematično ali nezadostno zdravstveno pismenostjo. Področje z najnižjo oceno je bilo preprečevanje bolezni. Pri starosti in spolu smo ugotovili, da ni bilo statistično značilnih razlik med posameznimi skupinami. Ugotovili smo tudi, da so bile nižje ravni zdravstvene pismenosti povezane z izobrazbo, dohodkom, zdravstvenim stanjem in osamljenostjo. Naše ugotovitve
kažejo, da imajo osebe, ki niso osamljene, ustreznejšo stopnjo zdravstvene pismenosti. Izsledki raziskave so predložili izhodiščne podatke o zdravstveni pismenosti in dokaze, ki kažejo na morebitna področja posredovanja.
Razprava: Pomembno je, da priznamo zdravstveno pismenost kot osebno in družbeno dobrino, ki jo lahko izboljšamo s strategijami, financiranjem in praktičnimi ukrepi. Zagotoviti moramo razumljive informacije, dostopne vsem bolnikom, ne glede na stopnjo njihove pismenosti in izobrazbe ter socialno-ekonomski status. Za zbiranje natančnih, pomembnih informacij je pomembno okolje, v katerem jih posamezniki zbirajo. Dobro sodelovanje med zdravstveno službo, mediji in skupnostjo lahko olajša zbiranje pomembnih informacij za zdravje.
Ključne besede: socialna problematika, zdravstvena pismenost, pacient, zdravje
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2024; Ogledov: 226; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,49 MB) |
7. |
8. VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI SPODBUJANJU DOJENJATijana Šobot, 2024, diplomsko delo Opis: Dojenje je naraven proces, ki zagotavlja optimalno prehrano in zdravstvene koristi za otroka in mater. Dojenje večini sodobnih generacij žensk ni naravno, saj se v večini primerov prvič srečajo z dojenjem, ko same rodijo, zato potrebujejo pomoč različnih strokovnjakov s tega področja. Ene izmed teh so tudi patronažne medicinske sestre. Z večkratnimi obiski na domu otročnice in novorojenca želimo doseči, da je vsaka deležna
primerna fizične in učinkovite psihične ter socialne podpore. Med intervencijami svetuje, prikaže in seznani s pomenom dojenja ter materinega mleka, tehnikami in o pomenu pravilnega pristavljanja otroka na dojko.
Raziskavo smo opravili med materami, katere so nam pomagale z izpolnitvijo ankete, ugotoviti oskrbo, podporo in vlogo patronažne medicinske sestre v procesu spodbujanju dojenja.
Ključne besede: Dojenje, zdravstvene koristi, vloga patronažne medicinske sestre, zdravstvena nega, svetovanje, podpora na domu, zdravje, dobro počutje, izobraževanje mamic.
Objavljeno v ReVIS: 13.10.2024; Ogledov: 289; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,67 MB) |
9. Kognitivne motnje zdravstvenih delavcev pri dolgotrajnem delu v nočnih izmenahŠtefan Travnik, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Dolgotrajno delo v nočnih izmenah predstavlja pomemben izziv za zdravstvene delavce, saj lahko povzroči resne kognitivne motnje. Zaradi spremembe naravnega cirkadianega ritma je moten spanec, kar vodi do povečane utrujenosti in zmanjšane koncentracije. Kronično pomanjkanje spanja lahko negativno vpliva na delovni spomin, sposobnost reševanja problemov in odločanja. Zmanjšana pozornost in povečana stopnja napak lahko ogrozita varnost pacientov in učinkovitost zdravstvene oskrbe. Dolgotrajna izpostavljenost nočnemu delu lahko prispeva tudi k razvoju duševnih bolezni, kot so depresija in anksioznost. Za obvladovanje teh težav je pomembno uvajanje strategij za izboljšanje higiene spanja in zmanjšanje stresa na delovnem mestu. Raziskave in intervencije na področju zdravja pri delu so ključnega pomena za zmanjšanje negativnih posledic nočnega dela za zdravstvene delavce. Namen raziskave je preučiti kognitivne motnje zdravstvenih delavcev pri dolgotrajnem delu v nočnih izmenah. Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje znanstvene oziroma strokovne literature ter mednarodnih podatkovnih baz Cobiss, Google Učenjak, Medline, dLib in PubMed smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev smo razvrstili v tabele, podatke pa v posamezne kode in jih interpretirali. Rezultati: V raziskavi so sodelovali zdravstveni delavci, ki imajo minimalno eno leto delovnih izkušenj dela v nočnih izmenah. Ugotovili smo, da se zdravstveno osebje zaveda, da nočno delo negativno vpliva na kakovost spanja zdravstvenih delavcev, kar se kaže v krajšem trajanju spanja, pogostejših prebujanjih in slabši kakovosti spanja. Povezanost nočnega dela z ravnjo stresa je bila očitna, saj so zdravstveni delavci poročali o povečani razdražljivosti, anksioznosti in utrujenosti. Poleg tega so zdravstveni delavci med nočnimi izmenami doživljali zmanjšano delovno učinkovitost, slabšo zbranost in več napak pri delu. Razprava: Ugotovili smo, da nočno delo zdravstvenih delavcev bistveno vpliva na njihovo kakovost spanja, raven stresa in delovno učinkovitost. Intervjuvanci so poročali o slabši kakovosti spanja, pogostih prebujanjih in krajšem trajanju spanja po nočnih izmenah, kar vodi do povečane utrujenosti in stresa. Večina zdravstvenih delavcev doživlja več psiholoških težav, kot so razdražljivost in anksioznost, kar je povezano z motnjami cirkadianih ritmov. Dolgotrajno delo v nočnih izmenah lahko povzroči kognitivne motnje, pri čemer so intervjuvanci izpostavili, da se te težave povečujejo z večjim številom zaporednih nočnih izmen. Raziskava je pokazala, da morajo zdravstveni delavci delati več kot pet let v nočnih izmenah, da se začnejo pojavljati resne kognitivne motnje, čeprav se lahko posamezniki razlikujejo glede na prilagodljivost in načine obvladovanja stresa. Na koncu, strategije, kot so pitje kave in kratki dremeži, lahko pomagajo ohranjati budnost in zmanjšati vpliv nočnih izmen, vendar dolgoročne rešitve zahtevajo boljše upravljanje delovnih razmer in podporo zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: kognitivne motnje, nočne izmene, zdravstveni delavci, vpliv na zdravje, spalne motnje.
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 325; Prenosov: 28
Celotno besedilo (2,31 MB) |
10. |
