21. |
22. VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI SPODBUJANJU DOJENJATijana Šobot, 2024, diplomsko delo Opis: Dojenje je naraven proces, ki zagotavlja optimalno prehrano in zdravstvene koristi za otroka in mater. Dojenje večini sodobnih generacij žensk ni naravno, saj se v večini primerov prvič srečajo z dojenjem, ko same rodijo, zato potrebujejo pomoč različnih strokovnjakov s tega področja. Ene izmed teh so tudi patronažne medicinske sestre. Z večkratnimi obiski na domu otročnice in novorojenca želimo doseči, da je vsaka deležna
primerna fizične in učinkovite psihične ter socialne podpore. Med intervencijami svetuje, prikaže in seznani s pomenom dojenja ter materinega mleka, tehnikami in o pomenu pravilnega pristavljanja otroka na dojko.
Raziskavo smo opravili med materami, katere so nam pomagale z izpolnitvijo ankete, ugotoviti oskrbo, podporo in vlogo patronažne medicinske sestre v procesu spodbujanju dojenja. Ključne besede: Dojenje, zdravstvene koristi, vloga patronažne medicinske sestre, zdravstvena nega, svetovanje, podpora na domu, zdravje, dobro počutje, izobraževanje mamic. Objavljeno v ReVIS: 13.10.2024; Ogledov: 597; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,67 MB) |
23. Kognitivne motnje zdravstvenih delavcev pri dolgotrajnem delu v nočnih izmenahŠtefan Travnik, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Dolgotrajno delo v nočnih izmenah predstavlja pomemben izziv za zdravstvene delavce, saj lahko povzroči resne kognitivne motnje. Zaradi spremembe naravnega cirkadianega ritma je moten spanec, kar vodi do povečane utrujenosti in zmanjšane koncentracije. Kronično pomanjkanje spanja lahko negativno vpliva na delovni spomin, sposobnost reševanja problemov in odločanja. Zmanjšana pozornost in povečana stopnja napak lahko ogrozita varnost pacientov in učinkovitost zdravstvene oskrbe. Dolgotrajna izpostavljenost nočnemu delu lahko prispeva tudi k razvoju duševnih bolezni, kot so depresija in anksioznost. Za obvladovanje teh težav je pomembno uvajanje strategij za izboljšanje higiene spanja in zmanjšanje stresa na delovnem mestu. Raziskave in intervencije na področju zdravja pri delu so ključnega pomena za zmanjšanje negativnih posledic nočnega dela za zdravstvene delavce. Namen raziskave je preučiti kognitivne motnje zdravstvenih delavcev pri dolgotrajnem delu v nočnih izmenah. Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje znanstvene oziroma strokovne literature ter mednarodnih podatkovnih baz Cobiss, Google Učenjak, Medline, dLib in PubMed smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev smo razvrstili v tabele, podatke pa v posamezne kode in jih interpretirali. Rezultati: V raziskavi so sodelovali zdravstveni delavci, ki imajo minimalno eno leto delovnih izkušenj dela v nočnih izmenah. Ugotovili smo, da se zdravstveno osebje zaveda, da nočno delo negativno vpliva na kakovost spanja zdravstvenih delavcev, kar se kaže v krajšem trajanju spanja, pogostejših prebujanjih in slabši kakovosti spanja. Povezanost nočnega dela z ravnjo stresa je bila očitna, saj so zdravstveni delavci poročali o povečani razdražljivosti, anksioznosti in utrujenosti. Poleg tega so zdravstveni delavci med nočnimi izmenami doživljali zmanjšano delovno učinkovitost, slabšo zbranost in več napak pri delu. Razprava: Ugotovili smo, da nočno delo zdravstvenih delavcev bistveno vpliva na njihovo kakovost spanja, raven stresa in delovno učinkovitost. Intervjuvanci so poročali o slabši kakovosti spanja, pogostih prebujanjih in krajšem trajanju spanja po nočnih izmenah, kar vodi do povečane utrujenosti in stresa. Večina zdravstvenih delavcev doživlja več psiholoških težav, kot so razdražljivost in anksioznost, kar je povezano z motnjami cirkadianih ritmov. Dolgotrajno delo v nočnih izmenah lahko povzroči kognitivne motnje, pri čemer so intervjuvanci izpostavili, da se te težave povečujejo z večjim številom zaporednih nočnih izmen. Raziskava je pokazala, da morajo zdravstveni delavci delati več kot pet let v nočnih izmenah, da se začnejo pojavljati resne kognitivne motnje, čeprav se lahko posamezniki razlikujejo glede na prilagodljivost in načine obvladovanja stresa. Na koncu, strategije, kot so pitje kave in kratki dremeži, lahko pomagajo ohranjati budnost in zmanjšati vpliv nočnih izmen, vendar dolgoročne rešitve zahtevajo boljše upravljanje delovnih razmer in podporo zdravstvenih delavcev. Ključne besede: kognitivne motnje, nočne izmene, zdravstveni delavci, vpliv na zdravje, spalne motnje. Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 627; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,31 MB) |
24. |
25. |
26. |
27. |
28. IZPOSTAVLJENOST ZAPOSLENIH V ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI ŠKODLJIVIM SNOVEM V ZDRAVSTVUMarina Šercer, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Tako kot v vsaki dejavnosti, so tudi v zdravstvu delavci izpostavljeni različnim zdravju škodljivim snovem. Največkrat se tega zdravstveno osebje sploh ne zaveda ali pa ne pozna vseh nevarnih snovi, s katerimi prihaja v stik; izpostavljeni so kemičnim snovem,
biološkim snovem in fizikalnim dejavnikom ter nevarnim odpadkom. Varno uporabo in skladiščenje zdravju škodljivih snovi v zdravstveni dejavnosti ureja več predpisov. Za varno rabo in zaščito pred škodljivimi učinki so bistveni dejavniki ustrezna usposobljenost,
poznavanje snovi in njihovih nevarnosti, uporaba osebnih zaščitnih sredstev ter delo po sprejetih postopkih. Namen naloge je bil raziskati izpostavljenost zdravstvenih delavcev škodljivim snovem v zdravstvu. V sklopu raziskave smo med zdravstvenim osebjem
ugotavljali zavedanje navzočnosti nevarnih snovi pri njihovem delu, poznavanje predpisov, poznavanje ukrepov za varno delo in poznavanje snovi, ki lahko povzročijo poklicne bolezni.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Vzorec je vključeval šest zdravstvenih delavcev različne starosti in posledično z različnim obsegom delovnih izkušenj. V intervju smo vključili 3 medicinske sestre oziroma srednje zdravstvenike, diplomirano medicinsko sestro, diplomirano inženirko radiološke
tehnologije in doktorico medicine.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se zdravstveno osebje zaveda škodljivih snovi pri svojem delu, a ne pozna vseh nevarnih snovi in njihovih lastnosti. Ključna za zavedanje nevarnosti sta poznavanje lastnosti snovi in ustrezna usposobljenost zdravstvenega osebja. Tega se zavedajo tudi vsi intervjuvanci, saj so poudarili obvezno uporabo osebnih zaščitnih sredstev. Zdravju škodljive snovi v zdravstvu se tako kot sicer pojavljajo v različnih predmetih in okoljih. Zdravstveni delavci se zavedajo, da lahko izpostavljenost tem snovem povzroči kronične ali akutne posledice oziroma obolenja, odvisno od časa izpostavljenosti in intenzivnosti izpostavljenosti (koncentracije oz. količine). Nekatere snovi lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti povzročijo tudi poklicne bolezni, vendar intervjuvanci snovi, s katerimi delajo, niso prepoznali kot nevarne za take vrste obolenj. Iz intervjujev in zbranih rezultatov je bilo ugotovljeno, da poznavanje zakonodaje ter opredelitev zdravju škodljivih snovi in posledic, ki jih te povzročajo v zdravstveni dejavnosti, predstavljata za večino zdravstvenega
osebja pretežko nalogo.
Razprava: Glede na ugotovitve iz raziskave bi bilo treba zdravstveno osebje pogosteje in podrobneje poučiti o nevarnih snoveh, s katerimi prihajajo v stik, poleg tega pa bi bilo treba nove snovi pred pričetkom uporabe ustrezno predstaviti zaposlenim. Ključno je poznati
nevarne značilnosti snovi, jih ustrezno shranjevati oziroma označevati ter poznati način zaščite pred njimi. Poleg tega je pomembna tudi seznanjenost z nevarnimi snovmi, ki povzročajo poklicne bolezni, saj se je v raziskavi izkazalo, da je to področje kljub navzočnosti
takšnih snovi v zdravstvu slabo poznano. Ključne besede: škodljive snovi, zdravstveni delavci, bolezni, vpliv na zdravje, izpostavljenost zdravju škodljivim snovem. Objavljeno v ReVIS: 05.07.2024; Ogledov: 888; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,41 MB) |
29. |
30. Vpliv telesne aktivnosti na duševno zdravje v povezavi s Covid-19 pri študentih na Visokošolskem zavodu FizioterapevtikaAlja Tovornik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod in namen: V magistrski nalogi predstavljamo pomen telesne aktivnosti za duševno zdravje, zlasti v kontekstu pandemije Covid-19. Namen je bil proučiti učinke telesne aktivnosti na telo in duševno zdravje ter oceniti vpliv pandemije. Cilj magistrske naloge je potrditi povezavo med telesno aktivnostjo in duševnim zdravjem ter vpliv pandemije na njiju. Metode: Uporabljen je anonimni anketni vprašalnik, sestavljen iz 28-ih vprašanj, ki je vseboval demografske podatke, dva standardizirana vprašalnika (Mednarodni vprašalnik telesne dejavnosti – IPAQ-SF in Vprašalnik duševnega zdravja – MHC-SF) ter vprašanja, ki se nanašajo na objektivno doživljanje razmer med Covid-19. Povezavo z vprašalnikom smo anketirancem poslali na njihove elektronske naslove. Rezultati: Telesna aktivnost ni statistično pomembno vplivala na duševno zdravje študentov. Prav tako ni statistično pomembnih razlik v telesni pripravljenosti in stopnji telesne aktivnosti pred in med pandemijo. Anketiranci občutenje stresa in kakovost življenja ocenjujejo v enaki meri kot pred pandemijo. Uporabnost: Rezultate raziskave lahko uporabimo kot ključen argument za implementacijo telesne aktivnosti vsakdana študentov in splošne populacije. Ukrepi za zdrav življenjski slog so še posebej pomembni v kriznih situacijah, kot je bila pandemija Covid-19. Omejitve: Majhen vzorec anketirancev in možna pristranskost. Raziskava je bila opravljena v času normaliziranja Covid-19 situacije. Ključne besede: Telesna aktivnost, vadba, duševno zdravje, fizioterapija, Covid-19. Objavljeno v ReVIS: 10.05.2024; Ogledov: 1059; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,34 MB) |