Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Mentalno zdravje je pomembno tako za posameznika kot družbo kot celoto. Prvi znani zapisi o oviranju pacientov segajo že v čas antične Grčije. Posebni varovalni ukrepi so ukrepi, s pomočjo katerih se pacientu pri procesu zdravstvene obravnave omejuje pravica do svobodnega gibanja ter odločanja o samem sebi. Intenzivna obravnava psihiatričnih pacientov poteka na varovanih oddelkih psihiatričnih bolnišnic in ti so pod nadzorom slovenskih sodišč. Namen magistrskega dela je bil proučiti prostorski, etični in pravni vidik uporabe posebnih varovalnih ukrepov v psihiatričnih bolnišnicah. Z uporabo deskriptivne metode smo opravili pregled znanstvene in strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku. Metoda študije primerov je bila uporabljena pri prostorskemu vidiku ureditve varovanih oddelkov psihiatričnih bolnišnic. Ob pregledu obstoječe strokovne literature smo ugotovili, da posebni varovalni ukrepi pomenijo uporabo sile nad pacienti. Razlogi za njeno uporabo se med seboj razlikujejo. Uvedba posebnih varovalnih ukrepov je lahko travmatična tako za pacienta kot za zdravstvene delavce. V Sloveniji se psihiatrični pacienti večinoma zdravijo klasično, to pomeni v bolnišničnem okolju. Zdravstveni delavci so med izvajanjem posebnih varovalnih ukrepov zavezani etičnim kodeksom posameznih strok, ki jim pomagajo izoblikovati lastne etične vrednote. Slovenska normativna ureditev ureja, da se otroke, mlajše od devet let, lahko ovira eno uro, mladostnike od devet do18 let dve uri, odrasle paciente do največ štiri ure. Pričujoče delo je celostno zajelo več vidikov ureditve varovanih oddelkov psihiatričnih bolnišnic, zato bo pripomoglo k boljšemu razumevanju, kaj posebni varovalni ukrepi dejansko so ter kdaj in kako se jih uporablja. Pripomoglo bo predvsem k destigmatizaciji psihiatrije kot veje medicine. Ne nazadnje je to magistrsko delo spodbuda, da se bo še več avtorjev začelo ukvarjati s področjem prava in medicine, etike in morale, zdravstva in zakonodaje.
Ključne besede: posebni varovalni ukrepi, telesno oviranje, psihiatrična bolnišnica, mentalno zdravje, varovani oddelek
Objavljeno v ReVIS: 13.02.2024; Ogledov: 1323; Prenosov: 60
Celotno besedilo (2,30 MB)

Opis: Bolniki s krvnim rakom se ob spoprijemanju z diagnozo, zdravljenjem in rehabilitacijo soočajo s številnimi obremenjujočimi mislimi in čustvi. Približno tretjina onkoloških bolnikov med zdravljenjem in okrevanjem doživlja globljo duševno stisko, zaradi katere poiščejo strokovno pomoč. Psihosocialna podpora v Sloveniji je zaradi preobremenjenosti psihoonkološke službe in pomanjkanja kliničnih psihologov v sistemu javnega zdravstva ter dodatno še zaradi posledic epidemije covid-19 bolnikom z rakom težko dostopna v času, ko jo ti najbolj potrebujejo. Zato je Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, septembra 2021 vzpostavilo spletno platformo Posvetuj.se, ki neposredno odgovarja na nenaslovljene potrebe bolnikov s krvnim rakom in njihovih bližnjih po psihosocialni podpori. Da bi empirično ugotovili, kakšna je vrednost spletne platforme Posvetuj.se za uporabnike, smo opravili kvalitativno raziskavo. V vzorec smo vključili pet bolnikov s krvnim rakom, ki so se udeležili enega ali več spletnih posvetov s kliničnimi psihologinjami. Na glavno raziskovalno vprašanje, kakšna je vrednost spletnih posvetov s kliničnimi psihologinjami na spletni platformi Posvetuj.se, so uporabniki poročali o razbremenitvi; olajšanju; usmeritvah za prostovoljsko delo; obvladovanju prisilnih misli s preusmerjanjem in sprostitvenimi tehnikami; učenju sprejemanja situacije; varnem prostoru, v katerem lahko izraziš strahove; sprejetosti, podpori in razumevanju in priložnosti, da na stvari uporabnik pogleda z druge, bolj razumske perspektive. Kot osrednjo vrednost Posvetuj.se izpostavljajo hiter dostop do psihosocialne podpore, strokovnost in brezplačnost storitve ter lajšanje duševne stiske. Zato lahko utemeljeno sklepamo, da spletna platforma Posvetuj.se pomembno prispeva k primarni in sekundarni preventivi duševnega zdravja bolnikov s krvnim rakom.
Ključne besede: rak, bolniki s krvnim rakom, duševna stiska, duševno zdravje, psihosocialna podpora, psihoonkologija, spletno svetovanje
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 1178; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: V naši družbi se vsako leto srečujemo z vse večjim številom duševnih bolezni, razvoj novih psihiatričnih zdravil pa upada. Inovacijo v zdravstvenem svetu predstavlja uporaba psihadelikov v psihoterapiji. Gre za strokovno nadzorovano uporabo substanc, kot so ketamin, MDMA, psilocibin, LSD in drugih psihadelikov, ki v novih študijah obetajo dobre rezultate v boju proti depresiji, tesnobi, posttravmatski stresni motnji in drugim duševnim boleznim. Metoda: Uporabljen je bil kritični pregled literature s pomočjo podatkovnih baz Science Direct, PubMed, Google Scholar, The American Journal of Psychiatry. Zaradi naravnanosti teme bomo uporabili tudi spletno stran Multidisciplinary Association for Psychedelic Studies (MAPS). Omejitveni kriteriji iskanja so bili: brezplačni dostop, celotno besedilo članka, kakovostno izvedena študija in jezik angleščina. Pri pregledu literature je bila uporabljena vsebinska analiza prebranega gradiva. Rezultati: V podrobnejši pregled celotnega besedila je bilo od 329.080 zadetkov vključenih 413 zadetkov, v končno analizo pa 70 člankov. Odkrili smo, da gre za dobro metodološko zasnovane raziskave: hierarhično je najvišje na lestvici 44 sistematičnih pregledov randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij ter metaanaliz, sledi 17 posamičnih randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij in 9 sistematičnih pregledov korelacijskih študij. Ugotovitve: Uporaba psihadelikov v psihoterapiji se kaže kot učinkovita nova metoda za zdravljenje raznovrstnih duševnih motenj. Med najbolj raziskane psihadelike sodi ketamin, med najmanj raziskane pa LSD. Raziskave na področju LSD-ja predvsem ugotavljajo njegov potencialni terapevtski potencial pri zdravljenju depresije in odvisnosti od alkohola. MDMA je v ospredju raziskav, ki se ukvarjajo s psihadelično psihoterapijo na področju posttravmatske stresne motnje, pa tudi na področju tesnobe. Ketamin in psilocibin pa stopita v ospredje pri študijah, ki naslavljajo depresijo in samomorilnost. Zagotovo je na področju psihadelikov potrebno še veliko raziskav, a so tudi dosedanji rezultati večine študij obetavni. Prav tako, na koncu še obravnavamo morebitne omejitve in potenciale za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: psihadeliki v psihoterapiji, pregled literature, duševno zdravje, depresija, tesnoba, posttravmatska stresna motnja
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2023; Ogledov: 1176; Prenosov: 64
Celotno besedilo (775,73 KB)

Opis: Družbena omrežja na prvi pogled delujejo kot uporabno orodje vsakdanjega življenja. A se ne zavedamo, kako so nam v zadnjih letih popolnoma spremenila naravo, kvantiteto in kakovost naših socialnih interakcij. Uporaba družbenih omrežij med mladimi je veliko večja kot pri starejših generacijah. Digitalna identiteta je postala celo bolj pomembna od fizične, zlasti pa lahko to opazimo pri mladostnikih. Mladostništvo je obdobje, v katerem se mladostnikom dogajajo velike spremembe na telesni, čustveni, intelektualni in vedenjski ravni. Prav tako je to obdobje, ko iščejo sebe, radi raziskujejo in preizkušajo nove stvari, si postavljajo izzive ter, ko se jim oblikuje samopodoba, vrednote ter morala. Še preden se dobro prebudimo, že sežemo po telefonu in novostih na naši priljubljeni platformi družbenih omrežij. Uporaba družbenih omrežij v mladostništvu lahko negativno vpliva na zdravje in razvoj. Čeprav večina mladostnikov poroča, da družbena omrežja pozitivno vplivajo na njihovo življenje, je v raziskovalni literaturi opisanih več negativnih povezav z družbenimi omrežji. Diplomska naloga raziskuje nevarnosti družbenih omrežij in njihovo povezavo z razvojem duševnega zdravja pri mladih. V teoretičnem delu naloge smo na podlagi prebrane literature dokazovali obstoj pozitivne povezave med nevarnostmi družbenih omrežij in razvojem duševnega zdravja pri mladostnikih. V drugem delu oziroma empiričnem delu raziskovalne naloge pa smo s pomočjo kvantitativne metodologije to poskusili dokazati. Rezultati, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, so nam pokazali, da se večina mladostnikov ne zaveda nevarnosti uporabe družbenih omrežij.
Ključne besede: Mladostništvo, družbena omrežja, duševno zdravje, nevarnosti, preventiva
Objavljeno v ReVIS: 10.10.2023; Ogledov: 2111; Prenosov: 103
Celotno besedilo (919,14 KB)

Opis: V našem vsakdanjiku nam anksioznost ni tuja in pomembno je, da ozavestimo, kako nam lahko bremeni kakovost našega življenja in naše funkcioniranje na dnevni bazi. Tekom šolanja pa nam lahko anksiozna motnja še dodatno oteži naš dobrobit, saj še ustvarjamo in ugotavljamo lastno identiteto. Naš dobrobit pa je ne tako dolgo nazaj otežil virus, ki je ohromil naše življenje. Protikoronski ukrepi so prinesli raznovrstne spremembe, katerih prej nismo bili vajeni. Soočiti smo se morali z novimi izzivi, najti nove načine spopadanja z virusom, upeljati novo rutino, omejiti socialne stike in se šolati na daljavo. Dijaki so zagotovo ena izmed bolj prizadetih starostnih skupin, saj so svojo adolescenco doživljali drugače, kot bi jo morali. Zaključna nalogo posvečamo raziskovanju, kako je samoizolacija vplivala na duševno zdravje mladostnikov oz.bolj natančneje, kako je sama anksioznost pri dijakih porastla med samoizolacijo. V teoretičnem delu smo predstavili anksioznost, njene oblike, simptomatiko in kako se spopasti z njo. Kasneje, v empiričnem delu pa smo predstavili kvalitativno raziskavo, katero smo izvedli s pomočjo intervjujev. Intervjuje smo analizirali in jih s teoretičnim povezovanjem zaključili v dovršeno raziskavo. Naša raziskava je pokazala, da so razlike v samem doživljanju anksioznosti pred in tekom samoizolacije.
Ključne besede: Dijaki, anksioznost, duševno zdravje, koronavirus, samoizolacija, epidemija, protikoronski ukrepi, anksiozne motnje
Objavljeno v ReVIS: 29.09.2023; Ogledov: 1220; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,41 MB)