1. Izgorelost med študenti zdravstvene nege : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaSara Kozar, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Akademska izgorelost je specifična oblika izgorelosti, o kateri se veliko ne govori. Potrebno jo je predvideti, čimprej zaznati njene simptome ter jo poskušati čimprej zajeziti. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 100 študentov zdravstvene nege iz vse Slovenije. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo Microsoft Excela. Rezultati: Največ anketiranih (36 %) prihaja iz Pomurske statistične regije, 74 % anketiranih poleg študija opravlja redno ali študentsko delo. Ugotavljamo, da obremenjenost s študijem občuti 53 % anketiranih, pri čemer jim največjo obremenitev predstavlja učenje za izpit. Izgorelost je v času študija vsaj enkrat občutilo 65 % anketiranih, 38 % pa je občutenje izgorelosti ocenilo na nivoju srednje stopnje. Največ anketiranih je izgorelost občutilo v prvem letniku študija, v padajočem vrstnem redu v drugem in tretjem letniku. Kot najpogostejši vzrok izgorelosti anektirani ocenjujejo preobremenjenost s študijem, sledita prevelik obseg dela ter usklajevanje vseh življenjskih obveznosti, izmed študijskih obveznosti pa učenje za izpite ter število študijskih predmetov. Kot najpogostejši znak izgorelosti so anketirani ocenili izgubo motivacije, kateri sledi čustvena izčrpanost in nespečnost. Za preprečevanje izgorelosti se anketirani največkrat poslužujejo počitka, poslušanja glasbe, preživljanja časa z družino, časa za počitnice idr. Razprava: Študij je življenjska prelomnica s pozitivnimi in negativnimi razsežnostmi. Ker je delovno okolje zdravstvene nege tako fizično kot psihično obremenjujoče in je kot takšno dejavnik tveganja izgorelosti, je potrebno o tem študente izobraziti že zelo zgodaj v izogib občutenju akademske in poklicne izgorelosti.
Ključne besede: stres, izgorelost, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 9; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,51 MB) |
2. Moralne stiske medicinskih sester v onkološki zdravstveni negi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMaja Pahor, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Onkološka zdravstvena nega je zaradi specifike obolenj okolje, kjer se zaposleni srečujejo z mnogimi moralno etičnimi izzivi, ki povzročijo moralne stiske. V diplomskem delu smo želelili ugotoviti pogostost moralnih stisk in najpogostejše razloge za pojav teh med medicinskimi sestrami v onkološki zdravstveni negi. Metodologija: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop s standardiziranim anketnim vprašalnikom MMD-HP. Raziskava je bila opravljena na Onkološkem inštitutu Ljubljana, sodelovalo je 48 zdravstvenih delavcev z raznolikim izobrazbenim nivojem. Podatke smo obdelali v sistemu Microsoft Excel. Za interpretacijo podatkov smo uporabili deleže v odstotkih. Rezultati: Pri zdravstvenih delavcih, zaposlenih na Onkološkem inštitutu Ljubljana, ugotavljamo nižje vrednosti tako za pogostost kot tudi za stopnjo stiske kot v primerljivih raziskavah. V raziskavi ugotavljamo razlike v doživljanju stisk med spoloma in delovno dobo, medtem ko vpliva starosti na doživljanje stisk ni zaznati. Poleg tega smo ugotovili, da so razlogi za stopnjo stiske višje intezitete v 38,6 % situacij, ki imajo vzrok na ravni pacienta, v 32,5 % situacij, ki imajo vzrok na sistemski ravni in v 25,9 % situacij, ki imajo vzrok na ravni enote/tima. Primerljivo tujim raziskavam ugotavljamo, da več kot četrtina zaposlenih (26.1%) razmišlja o zamenjavi delovnega mesta zaradi morlanih stisk.
Ključne besede: onkološka zdravstvena nega, paliativna oskrba, moralno etične dileme, etika skrbi, empatična izčrpanost
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 50; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,67 MB) |
3. Prosvetljenost zdravstvenih delavcev o paliativni oskrbi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNina Slana, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstveni delavci se povsod v svojem delovnem okolju srečujejo s pacienti, ki potrebujejo paliativno oskrbo. Zato je pomembno, da imajo zdravstveni delavci veliko strokovnega znanja, da pacienta lahko obravnavajo celostno. Obvladati pa morajo tudi veščine komuniciranja, da lahko predajajo informacije, ki so pomembne za pacienta in njihove bližnje, saj ustrezna komunikacija lahko vpliva na sam potek paliativne oskrbe. Metode: uporabili smo kvantitativno metodo dela. Izdelali smo anketni vprašalnik, sestavljen iz 19 vprašanj, ki smo ga razdelili med zdravstvene delavce. Anketa je bila izvedena v enem izmed socialno varstvenih zavodov v Sloveniji ter v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. V anketi je sodelovalo 100 zdravstvenih delavcev. Vprašalnike smo nato analizirali in rezultate ponazorili v obliki grafov. Rezultati: 88 % vseh anketiranih zdravstvenih delavcev se je pri svojem delu že srečalo s paliativno oskrbo. 83 % si jih želi, da bi se na svojem delovnem mestu dodatno izobraževali na temo paliativna oskrba. 43 % vseh anketiranih je odgovorilo, da ima o paliativni oskrbi zadovoljivo znanje. Razprava: Iz diplomskega dela je razvidno, da ima še vedno veliko zdravstvenih delavcev veliko ovir pri izvajanju in komuniciranju s pacienti, ki potrebujejo paliativno oskrbo, ter njihovimi svojci. Kot vzrok za to navajajo nezadostno znanje, zato si veliko zdravstvenih delavcev želi dodatna izobraževanja o paliativni oskrbi na delovnem mestu.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, zdravstveni delavec, medicinska sestra, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2025; Ogledov: 64; Prenosov: 1
Celotno besedilo (3,19 MB) |
4. Zdravstvena nega pacienta po transplantaciji krvotvornih matičnih celic : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNeli Krofl, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Postopek presaditve krvotvornih matičnih celic predstavlja velik izziv za pacienta in tudi zaposlene, saj morajo imeti medicinske sestre dodatno znanje in spretnosti pri presaditvi matičnih celic, prav tako pa postopek temelji na dobri pripravi pacienta na presaditev krvotvornih matičnih celic, ki je ključnega pomena za njegovo uspešnost. Potek bolezni je hiter in zahteva takojšnje zdravljenje. Metode: V diplomskem delu je uporabljena kvalitativna metodologija. Skozi celotno delo je uporabljena deskriptivna oziroma opisna metoda znanstvenega raziskovanja, s katero je opravljen pregled literature s pomočjo diagrama PRISMA. Rezultati: Diplomsko delo se osredinja na ključne elemente zdravstvene nege v procesu okrevanja pacientov po presaditvi. Izsledki raziskave so pokazali, da ustrezna zdravstvena oskrba, ki vključuje spremljanje vitalnih funkcij, upravljanje neželenih učinkov zdravljenja in psihosocialno podporo, pomembno vpliva na kakovostno okrevanje pacientov. Diskusija in zaključek: Diskusija v diplomskem delu poudarja pomembnost celostnega pristopa k negi pacientov. Ugotovitve raziskave jasno kažejo, da se proces okrevanja močno izboljša, ko se zdravstveni delavci osredinijo ne le na fizične vidike zdravljenja, ampak tudi na psihosocialne potrebe pacientov.
Ključne besede: PKMC, pacient, zdravstvena nega, transplantacija
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2025; Ogledov: 60; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,20 MB) |
5. KONTINUIRANO IZOBRAŽEVANJE VODSTVENIH DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGIBlaž Muhič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Poklici v zdravstveni negi so zahtevni zaradi dinamike stroke – nenehnih novosti in sprememb. Zato so za delavce v zdravstveni negi (še posebno vodje) dodatna izobraževanja izredno pomembna za ustrezno vodenje zdravstvenega tima. Vloga vodje je zelo zahtevna, saj mora imeti veliko pozitivnih lastnosti in jih znati tudi primerno uporabljati, znanje pa pridobivati ter nadgrajevati s formalnim in neformalnim izobraževanjem. Namen naše raziskave je preučiti poznavanje možnosti kontinuiranega izobraževanja na področju vodenja, namenjenega vodstvenim delavcem v zdravstveni negi v Sloveniji.
Metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela in kvalitativni metodi raziskovanja. Potekala je do marca 2025. Kriterij za sodelovanje pri intervjuju je bila vodstvena funkcija v srednjem ali nižjem menedžmentu v zdravstveni negi, ki neprekinjeno traja vsaj eno leto (npr. vodja patronažne službe, vodja oddelka, reševalne enote …). V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, vsi so vodje (vodja oddelka, diplomirana medicinska sestra v vlogi vodje tima, vodja reševalne enote, vodja patronažne službe). Predhodno smo pridobili soglasje ustanove, v kateri smo opravljali intervjuje.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, od tega pet oseb ženskega in ena oseba moškega spola. Vsi intervjuvanci imajo visokošolsko izobrazbo. Dve osebi sta vodji oddelka, ostale štiri so glavne ali odgovorne medicinske sestre na oddelkih. Vsi intervjuvanci menijo, da je kontinuirano izobraževanje danes izrednega pomena, saj se vsakodnevno pojavljajo novosti oziroma spremembe, s katerimi se moramo zdravstveni delavci redno seznanjati in jih upoštevati. Vsi se tudi strinjajo s trditvijo, da bi se moral vsak dober vodstveni delavec v zdravstveni negi zavedati pomembnosti kontinuiranega izobraževanja in o tem seznanjati tudi sodelavce.
Razprava: Iz podatkov, ki smo jih prejeli iz sodelujoče ustanove, je razvidno, da ima največ vodstvenih delavcev visokošolsko izobrazbo, manj pa magisterij ali specializacijo. V raziskavi smo ugotovili, da se vodstveni delavci na izobraževanja prijavljajo sami, kar pa je zaradi pomanjkanja kadra ali odsotnosti odobritve s strani delodajalca pogosto onemogočeno. Kljub temu nekaterim vodstvenim delavcem uspeva, da se dodatnih izobraževanj udeležujejo celo na mesečni ravni, vsi pa trdijo, da se pomena dodatnih izobraževanj, še posebno s področja vodenja dobro zavedajo.
Ključne besede: vodenje, menedžment, izobraževanje, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 298; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,03 MB) |
6. POMEN AKTIVNE VLOGE DIALIZNEGA PACIENTA ZA KAKOVOST OBRAVNAVE PO PROCESNI METODI DELAAndreja Štukel, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Procesna metoda dela v zdravstveni negi je strukturiran pristop, ki vključuje faze ocenjevanja, diagnosticiranja, postavljanja ciljev, načrtovanja, izvajanja in vrednotenja. Omogoča celostno in učinkovito obravnavo pacienta ter vključevanje pacienta v proces odločanja, kar povečuje občutek nadzora in samozavest pri sprejemanju odločitev. Osrednji element procesne metode je učinkovita komunikacija med pacientom in zdravstvenim osebjem, ki temelji na aktivnem poslušanju in prilagajanju informacij posamezniku. To povečuje pacientovo razumevanje zdravstvenega stanja in sodelovanje pri zdravljenju. Namen raziskave je bil ugotoviti pomen aktivne vloge dializnega pacienta za kakovost obravnave po procesni metodi dela.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo deskriptivne metode dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju, ki je omogočala poglobljeno zbiranje podatkov o izkušnjah pacientov. Vzorec je bil priložnostni ter je vključeval sedem oseb, ki so del naše socialne mreže oziroma osebni znanci, od katerih so štirje intervjuvanci vključeni v dializno zdravljenje, trije pa so po uspešni transplantaciji ledvice. Raziskava je bila izvedena februarja 2025.
Rezultati: Večina intervjuvancev ni natančno razumela, kaj procesna metoda dela vključuje, vendar so jo kljub temu povezovali z boljšo strukturo zdravljenja, večjim zaupanjem v zdravstveno osebje in občutkom varnosti. Strukturiran pristop je bil zaznan kot pomemben za večjo skladnost z zdravljenjem in boljše sodelovanje med pacientom in zdravstvenim osebjem. Vsi intervjuvanci so izpostavili, da jasna pravila in urejen potek zdravljenja prispevajo k boljšemu razumevanju zdravstvenega stanja in večji samozavesti pri sprejemanju odločitev. Aktivna vloga pacienta v procesu zdravljenja je bila povezana z boljšim prilagajanjem terapije individualnim potrebam ter večjim občutkom nadzora nad zdravljenjem. Izpostavljeni dejavniki za uspešno izvajanje procesne metode dela so bili odprta komunikacija, spoštljiv odnos zdravstvenega osebja in jasna razlaga postopkov zdravljenja.
Razprava: Ugotovitve raziskave kažejo, da večina intervjuvancev procesne metode dela ne razume natančno, vendar prepoznavajo njen pozitiven vpliv na strukturo obravnave, občutek varnosti in zaupanje v zdravstveno osebje. Razprava poudarja potrebo po jasnejšem posredovanju informacij o postopkih zdravljenja ter prilagojenem pristopu, ki spodbuja aktivno sodelovanje pacienta pri odločanju.
Ključne besede: procesna metoda dela, aktivna vloga pacienta, kakovost obravnave, dializni pacient, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 294; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,43 MB) |
7. |
8. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO TRANSPLANTACIJI PLJUČMonika Oblak, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: V zadnjih letih je prišlo do velikih sprememb v obravnavi pacientov po transplantaciji pljuč. Namen diplomske naloge je najprej usmerjen v teoretično opredelitev in opis zdravstvene nege pacienta po transplantaciji pljuč, čemur sledi kvalitativni raziskovalni del. Posebno pozornost smo namenili ugotavljanju novosti v smernicah obravnave pacienta po transplantaciji pljuč.
Metoda: Uporabili smo domačo in tujo literaturo, ki jo smo na podlagi izločitvenih kriterijev pridobili v bibliografskih bazah (PbMed, PMC, Google učenjak, BMJ, DIKUL, SpingerLink). Vsi izvlečki izbranih zadetkov so pregledani z namenom izločitve potencialno primernih prispevkov in izborom ustreznih za nadaljnji pregled. Uporabili smo naslednje ključne iskalne besedne zveze: medicinska sestra, transplantacija pljuč, zdravstvena nega po operaciji, zdravstvena nega, zdravstveno vzgojno delo ter nurse, lung transplantation, postoperative care, nursing care, patient education v angleškem jeziku. Za namen raziskave smo uporabili literaturo, ki je bila prosto dostopna v celotnem obsegu od leta 2013 do leta 2023. Izbrana literatura je bila omejena na slovenski in angleški jezik. Izključili smo članke, ki so se podvajali in članke, ki niso vključevali določene iskane vsebine. Pri iskanju literature smo ključne besede povezali z Boolovimi operatorji (AND).
Rezultati: V raziskavo in končno analizo smo vključili 2 randomizirani študiji, 1 posamično prospektivno kohortno študijo, 1 posamično presečno študijo, 1 posamično poglobljeno kvalitativno študijo in 5 mnenj strokovnjakov oziroma poročil primerov. Rezultati, pridobljeni z analizo 10 enot literature, kažejo, da je potek zdravstvene nege pri obravnavi pacienta po transplantaciji pljuč multidisciplinaren in kompleksen. Postopek zdravstvene nege pacienta vključuje tako neposredno pooperativno oskrbo kot dolgoročno spremljanje pacienta. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri spremljanju fizioloških parametrov pacienta takoj po posegu. To vključuje spremljanje vitalnih funkcij in drugih kazalnikov, ki omogočajo hitro prepoznavanje morebitnih zapletov. Po odpustu iz bolnišnice se zdravstvena nega usmeri v dolgoročno spremljanje pacienta. To vključuje redne kontrole, prilagoditev imunosupresivnih zdravil, preprečevanje okužb in zagotavljanje, da pacient razume in sledi terapevtskemu načrtu.
Razprava: Analiza pregleda literature je poudarila pomembno vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta po transplantaciji pljuč. Le-ta vključuje tako tehnične naloge, kot tudi podporo pri psihološkem, čustvenem in socialnem zdravljenju pacienta.
Ključne besede: transplantacija pljuč, zdravstvena nega po operaciji, zdravstveno vzgojno delo, nove smernice v zdravstveni negi.
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2025; Ogledov: 296; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,64 MB) |
9. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOMAnej Bezovšek, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Akutni koronarni sindrom (AKS) je ena vodilnih srčno-žilnih bolezni, ki zaradi svoje pogostosti in resnosti predstavlja velik izziv za zdravstvene sisteme. AKS vključuje nestabilno angino pektoris, miokardni infarkt z elevacijo ST spojnice (STEMI), miokardni infarkt brez elevacije ST spojnice (NSTEMI) in nenadno srčno smrt. Ključni dejavnik pri obravnavi bolnikov z AKS je hitro in učinkovito ukrepanje, saj čas od začetka simptomov do začetka zdravljenja neposredno vpliva na prognozo bolnika. Poleg akutne oskrbe je pomemben tudi dolgoročen pristop, ki vključuje rehabilitacijo in preprečevanje ponovitve bolezni. Medicinske sestre igrajo ključno vlogo v vseh fazah obravnave bolnikov z AKS, od prepoznavanja simptomov do izvajanja zdravstvene vzgoje za zmanjšanje dejavnikov tveganja. Namen raziskovalne naloge je bil proučiti zdravstveno nego pacienta z akutnim koronarnim sindromom. Cilji raziskovalne naloge so bili ugotoviti prepoznavanje akutnega koronarnega sindroma s strani medicinskih sester, ugotoviti aktivnosti medicinske sestre pri celostni oskrbi pacientov z akutnim koronarnim sindromom, ugotoviti, kakšno je zdravstveno vzgojno delo medicinski sester pri pacientu z akutnim koronarnim sindromom ter raziskati dejavnike, ki vplivajo na povečanje tveganja za nastanek akutnega koronarnega sindroma.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature. Anketni vprašalnik je vseboval 16 vprašanj, ki so se osredotočala na prepoznavanje AKS, aktivnosti medicinskih sester pri oskrbi bolnikov in vlogo zdravstvene vzgoje. V raziskavi je sodelovalo 61 medicinskih sester, zaposlenih na kardiološkem oddelku, oddelku za intenzivno medicino in v urgentnih centrih. Podatki so bili analizirani s programom Microsoft Excel in predstavljeni v obliki tabel. Pri raziskavi so bila upoštevana etična načela, vključno z anonimnostjo in prostovoljnim sodelovanjem anketirancev.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da medicinske sestre v veliki meri prepoznajo akutni koronarni sindrom (AKS), pri čemer se osredotočajo na ključne simptome, kot je prsna bolečina, in pogosto uporabljajo diagnostične metode, kot sta elektrokardiogram (EKG) in merjenje troponinov. Ključne naloge medicinske sestre vključujejo snemanje EKG-ja, merjenje vitalnih funkcij, opazovanje pacienta in uporabo protokola MONA. Medicinske sestre poudarjajo pomen zdravstveno-vzgojnega dela, ozaveščanja o dejavnikih tveganja in podpore pri spreminjanju življenjskega sloga, čeprav opažajo izzive zaradi časovnih omejitev in potrebe po dodatnem izobraževanju. Rezultati kažejo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju, kakovostni obravnavi in izboljšanju izidov pacientov z AKS, vendar še vedno obstajajo možnosti za krepitev njihovega znanja in samozavesti.
Razprava: Rezultati raziskave potrjujejo pomembnost vloge medicinskih sester pri obravnavi bolnikov z AKS. Poleg tehničnih veščin in kliničnega znanja so ključnega pomena tudi komunikacijske in izobraževalne sposobnosti, saj bolniki pogosto potrebujejo usmeritve za dolgoročne spremembe življenjskega sloga. Raziskava je poudarila potrebo po nadaljnjem izobraževanju medicinskih sester na področju prepoznavanja in zdravljenja AKS. Poleg tega so rezultati potrdili, da je celostni pristop, ki vključuje tako akutno obravnavo kot rehabilitacijo in zdravstveno vzgojo, ključnega pomena za dolgoročno uspešnost zdravljenja.
Ključne besede: Akutni koronarni sindrom, srčno-žilne bolezni, zdravstvena nega, medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo.
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2025; Ogledov: 352; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,21 MB) |
10. ZDRAVSTVENA NEGA NOSEČNICE S PREEKLAMPSIJOEva Švajger, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Preeklampsija je svetovno znan zaplet v nosečnosti. Za njo je značilen hiter razvoj in lahko povzroči resne zaplete. Celostna oskrba nosečnice s preeklampsijo vključuje fizično in psihično podporo. Skupaj pripomorejo k izboljšanju izidov za mater in novorojenca.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni raziskovalni metodi in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki empiričnega dela so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Za potrebe teoretičnega dela diplomske naloge smo pridobili sekundarne podatke, s proučevanjem domače in tuje strokovne in znanstvene literature in internetnih baz.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da je zdravstvena nega nosečnice s preeklampsijo ključna za preprečevanje zapletov in zagotavljanje varnosti matere ter otroka. Z rednim nadzorom krvnega tlaka, spremljanjem znakov in simptomov, lahko zdravstveni delavci pravočasno zaznajo poslabšanja stanja. Poleg tega je pomembna psihološka podpora nosečnice. Glede na rezultate raziskave je ne izvajajo vsi zdravstveni delavci enako.
Razprava: Intervjuvanci znajo prepoznati preeklampsijo in zaplete, ki ogrožajo nosečnico s preeklampsijo. Vendar kljub temu še vedno pride do primerov poslabšanja stanja, na katere intervjuvanke strokovno in pravočasno ukrepajo. Intervjuvanke se razlikujejo v sposobnosti nudenja psihološke podpore. Nekatere jo znajo zagotoviti, druge ne. Vse pa se strinjajo, da je nadgradnja znanja na področju komunikacije izjemno pomembna za izboljšanje kakovosti oskrbe.
Ključne besede: preeklampsija, hipertenzija, nosečnica, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2025; Ogledov: 317; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,03 MB) |
