Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otrokove pravice, izkoriščanje, spolna zloraba, žrtve, Konvencija o otrokovih pravicah, Združeni narodi, Unicef, otroci vojaki, delo otrok, nasilje, pomoč, varstvo
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 3446; Prenosov: 219
Celotno besedilo (647,25 KB)

Opis: Veliko je bilo polemik glede legitimnosti razglasitve neodvisnosti Kosova,o čemer je svoje mnenje podalo tudi Meddržavno sodišče v Haagu. Ugotovilo je, da Deklaracija o razglasitvi neodvisnosti Kosova ni v neskladju z mednarodnim pravom. Posledično lahko razumemo, da ni v nasprotju z mednarodnim pravom niti neodvisnost Kosova kot samostojne države. Kljub temu da je Kosovo priznalo veliko število držav,pa ima še vedno težave pri vstopu v OZN.V svojem diplomskem delu podrobneje analiziram posamezne pogoje, ki so zahtevani na podlagi 4. člena Ustanovne listine OZN. Opredelim se do tega ali Kosovo izpolnjuje pogoje državnosti, miroljubnosti, ali sprejema obveznosti iz Ustanovne listine ter ali je te obveznosti sposobno izpolnjevati. Največja ovira pri sprejemu niso pogoji iz 4. člena, slednje namreč Kosovo izpolnjuje. Vstop v organizacijo je Kosovu onemogočen zaradi Rusije, ki kot ena izmed stalnih članic Varnostnega sveta uveljavlja pravico veta. Pravica veta sicer izvira iz začetne dobe OZN in je bila ustanovljena z namenom blokiranja odločitve, ki bi bila skrajno v nasprotju z interesi katere izmed zmagovitih sil druge svetovne vojne (stalnih članic). Sprejetje take odločitve bi namreč lahko povzročilo celo spopad med stalnimi članicami in s tem ogrozilo primarni namen organizacije po zagotavljanju miru in varnosti. Kljub temu zgleda, da bi bilo koristno omejiti uporabo pravice veta, saj dosedanja pravila v bistvu ne preprečujejo njene zlorabe.Tudi naslednice nekdanje SFRJ so se spopadale z določenimi težavami ob vstopanju v OZN. Slovenija in Hrvaška ter Bosna in Hercegovina so v OZN vstopile brez večjih težav. V tistem času sta bili Srbija in Črna gora še skupna entiteta pod imenom Zvezna republika Jugoslavija, ki je želela biti naslednica nekdanje SFRJ. Za tem se je Črna gora odcepila od Srbije in posebej zaprosila za članstvo v OZN. Slovenija pri vstopu v OZN ni imela težav v primerjavi s Kosovom, saj so jo pred tem že priznale vse stalne članice Varnostnega sveta. V nasprotju z njo pa je Makedonija v organizacijo lahko vstopila samo pod pogojem, da je pristala na spremembo imena. Ime države je bistven element njene pravne subjektivitete ter njene državnosti. Izhajajoč iz tega so organi OZN s tem, ko so Makedoniji postavili dodaten pogoj za vstop v organizacijo, kršili norme mednarodnega prava ter temeljno načelo OZN o suvereni enakosti vseh držav članic. Prav tako je bilo tako ravnanje v nasprotju z načelom univerzalnosti organizacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: neodvisnost Kosova, pravica do samoodločbe, OZN, zloraba pravice veta, vstop bivših republik SFRJ v OZN
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2300; Prenosov: 196
Celotno besedilo (670,38 KB)

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti nujnost in potrebnost diplomatskih privilegijev in imunitet ter poskušati odgovoriti na vprašanje, ali bi slednje lahko skrčili, omejili ali celo ukinili. V prvem delu diplomske naloge najprej spoznamo pojem diplomacije in njen razvoj. Ugotovimo, da so se diplomatski privilegiji in imunitete pojavili že zelo zgodaj s pojavom prvih civilizacij, se razvijali skozi zgodovino in končno si ogledamo še sodobno kodifikacijo s poudarkom na Dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih. Na primerih spoznavamo zlorabo in nespoštovanje diplomatskih privilegijev in imunitet in se sprašujemo, kako zlorabe omejiti. Na podlagi teoretičnih del in praktičnih primerov sklenem, da je kljub občasnim zlorabam institut diplomatskih privilegijev in imunitet nepogrešljiv za nemoteno in objektivno delo diplomatov. Menim, da bi s poseganjem vanje hudo prizadeli delovanje diplomacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diplomacija, diplomatski privilegij, diplomatska imuniteta, zloraba imunitete, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 04.02.2019; Ogledov: 1633; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Institut poenostavljene prisilne poravnave (PPP) je eden od institutov insolventnega prava in eden od postopkov zaradi insolventnosti. Uveden je bil z novelo ZFPPIPP-E leta 2013, od takrat pa je bil večkrat spremenjen ter še večkrat zlorabljen. Namen njegove uvedbe je bil najmanjšim, tj. mikro družbam in samozaposlenim omogočiti čim ugodnejše prestrukturiranje. Vendar se je njegov namen izjalovil, ko so na podlagi pogojev za vložitev predloga PPP to izkoristila podjetja, ki so se želela po hitri poti znebiti čim več dolgov. Tako so se kmalu po uvedbi PPP v njej znašla podjetja, ki so sicer izpolnjevala dva od treh zahtevanih meril za klasifikacijo v mikro družbo, ki jo ureja 55. člen ZGD-1 1 , nikakor pa niso spadala glede na delovanje in razvpitost med mikro družbe. Zloraba instituta se je še bolj razrasla, ko je bil ukinjen pogoj, da je potrebno upnikom ponuditi vsaj 50% poplačilo terjatev. Takrat so družbe množično vlagale predloge za 5% ali še manjše poplačilo terjatev. Taki primeri na čelu s postopki PPP družb v skupini ELECTA v lasti družine Janković so razlog, zakaj se zadnje leto sestajata implementacijska komisija ZFPPIPP in Komisija za nadzor javnih financ. ZFPPIPP je torej potreben temeljite reforme, predlaga se tudi ali umestitev PPP med redno prisilno poravnavo ali pa njena ukinitev. Vsekakor pa je potrebno postopati dokaj hitro, predvsem pa logično in nevtralno, da se čimprej preprečijo nove zlorabe in da bo PPP končno služila svojemu pravemu namenu, tj. pomagati dolžnikom prestrukturirati družbo za nadaljnje poslovanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poenostavljena prisilna poravnava, zloraba instituta, insolventno pravo, upnik, dolžnik
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 760; Prenosov: 88
Celotno besedilo (873,23 KB)

Opis: Enormne modifikacije tako tržnega kot političnega sistema, globalizacija in prompten gospodarski razvoj so med drugim krepko transformirali percepcijo davčnih zavezancev do davčnih obveznosti, ki je z vidika davčnih obremenitev kot nujnega zla privedla do izmikanja davčnim obveznostim. Diplomsko delo parafrazira bistveni modaliteti izmikanja davčnim obveznostim, in sicer davčno izogibanje in utajo davkov. Prvi institut se nanaša na legalno ravnanje za zmanjšanje ali neplačilo davčnih obveznosti z izkoriščanjem lacunae legis, s katerim davčni zavezanci de facto ne kršijo predpisov. Drugi pomeni nezakonito ravnanje, s katerim davčni zavezanci neposredno kršijo norme davčne zakonodaje, da bi se izognili plačilu obveznih davčnih dajatev. Zaradi diskrepance in nekonsistentnosti davčne teorije o pojmovanju forme obravnavanih institutov, ogrožene pravne varnosti, potencialne arbitrarnosti oblasti in kolizije interesov v davčnopravnem razmerju ter nenazadnje tudi objektivnega tveganja presega okvira legalnosti ravnanj davčnih zavezancev, je relevantnost diferenciacije med obravnavanima modalitetama bistvenega pomena. Delo eksponira opredelilne elemente, teoretična izhodišča ter pravne posledice izbranih institutov, podana pa je tudi konstrukcija posameznih modalitet, izpeljana iz analize sodne prakse. Za nadaljnje preprečevanje pojava izmikanja obveznim dajatvam je nenazadnje pomembno poznati faktorje, ki spodbujajo takšno davčno vedenje, zato so v diplomskem delu prikazane ključne determinante izogibanja in utaje davkov
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: davčno izogibanje, utaja davkov, davčna zatajitev, davki, zloraba predpisov
Objavljeno: 11.01.2022; Ogledov: 416; Prenosov: 47
Celotno besedilo (452,57 KB)