Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:UPORABA DRUŽBENIH OMREŽIJ IN DUŠEVNO ZDRAVJE MLADIH ODRASLIH
Avtorji:ID Hrovat, Manca (Avtor)
ID Karajić, Emil (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 5594$$Diploma_naloga_Hrovat_Manca.pdf (1,74 MB)
MD5: 460F6AAD15EE71CCD2C2D63A0F430D3C
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FUDS - Fakulteta za uporabne družbene študije
Opis:Družbena omrežja so zadnje desetletje po celotnem svetu že zelo razširjena. Uporaba le teh pa ima svoje prednosti in slabosti. V diplomski nalogi smo raziskovali uporabo družbenih omrežij s poudarkom na duševnem zdravju mladih odraslih. V teoretičnem delu smo najprej predstavili družbena omrežja in katera so trenutno najbolj popularna, nato kako so družbena omrežja povezana z duševnim zdravjem mladih ter predstavili negativne in pozitivne vidike uporabe družbenih omrežij, kako so družbena omrežja povezana z izobraževanjem, dotaknili pa smo se tudi uporabe družbenih omrežij v času covida ter raziskali spletno nasilje in zaslonsko zasvojenost. V empiričnem delu smo zajeli pristope, metode in tehnike ter opisali vzorec našega raziskovanja. Pri pisanju diplomske naloge smo se odločili za kvalitativno fenološko paradigmo raziskovanja z vprašalnikom in izvedbo intervjujev. Uporabili smo delno strukturirani tip intervjuja. Naša metoda vzorčenja je namensko vzorčenje. Izvedli smo 6 polstrukturiranih intervjujev z udeleženci, starimi med 18 in 24 let. Intervjuje smo kodirali v kodirni tabeli po sklopih in jim določili pojme in kategorije. Vprašanja so se nanašala na to, kdaj so se kandidati prvič srečali z družbenimi omrežji in katera družbena omrežja uporabljajo, v kakšne namene uporabljajo družbena omrežja, družbena omrežja in izobraževanje, družbena omrežja in covid, njihovo doživljanje ob uporabi, raziskovali smo tudi, ali so kdaj prekomerno uporabljali omrežja in kako uporabo omejiti ter če so kdaj doživeli spletno nasilje. Ugotovili smo, da naši kandidati v večini ne doživljajo nič pretirano negativnega, več ali manj so poročali o težavah s samopodobo zaradi perfekcionizma, ki se pojavlja na družbenih omrežjih. Večina uporablja družbena omrežja za komunikacijo, izobraževanje in branje novic. Ugotovili smo, da je spletnega nasilja res ogromno in se pojavlja v več oblikah, npr. kot izsiljevanje, posmehovanje, žaljivi komentarji, grožnje … Pri tem, kako omejiti uporabo družbenih omrežij, pa smo ugotovili, da bi morali starši narediti največ. Za nadaljnjo raziskavo bi bilo potrebno povečati vzorec in v raziskavo vključiti tudi mladostnike ter osebe s težavami z duševnim zdravjem in LGBTQ+ skupnost.
Ključne besede:družbena omrežja, zaslonska zasvojenost, duševno zdravje, mladi odrasli, izobraževanje, spletno nasilje, covid-19.
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/ReVIS-10013 Novo okno
Datum objave v ReVIS:10.10.2023
Število ogledov:1152
Število prenosov:78
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:SOCIAL MEDIA USE AND YOUNG ADULT'S MENTAL HEALTH
Opis:Social networks have been widespread around the world for the last decade. There are advantages and disadvantages to using them. In this thesis, we investigated the use of social networks with a focus on young adults' mental health. In the theoretical part, we first introduced social networks and which are the most popular ones at the moment, how social networks are linked to young people's mental health and presented the negative and positive aspects of social network use, how social networks are linked to education, and we also touched upon the use of social networks in the context of covid, and explored cyber-violence and screen addiction. In the empirical part, we cover the approaches, methods and techniques and describe our research sample. In writing the thesis, we opted for a qualitative phenological research paradigm, using a questionnaire and conducting interviews. We used a semi-structured interview type. Our sampling method is purposive sampling. We conducted 6 semi-structured interviews with participants aged between 18 and 24 years. We coded the interviews in a coding table according to clusters and assigned concepts and categories to them. The questions asked about when the candidates first encountered social networks and which social networks they use, the purposes for which they use social networks, social networks and education, social networks and covid, their experiences of using them, whether they have ever overused social networks and how to limit their use, and if they have ever experienced cyber-violence. We found that our candidates mostly did not experience anything overly negative, but more or less reported self-esteem problems due to the perfectionism that appears on social networks. Most of them use social networks for communication, education and reading news. We found that there is a lot of online violence and it comes in many forms, e.g., blackmail, ridicule, abusive comments, threats etc. When it comes to how to limit the use of social networks, we found that parents should be the ones to do the most. For further research, the sample should be increased to include adolescents, people with mental health problems and the LGBTQ+ community.
Ključne besede:social networks, screen addiction, mental health, young adults, education, online violence, covid-19.


Nazaj