| Naslov: | Uspešnost dostopa posameznika na ESČP : magistrsko delo |
|---|
| Avtorji: | ID Zupan, Petra (Avtor)
ID Mavčič, Arne (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  RAZ_Zupan_Petra_i2023.pdf (2,63 MB)
MD5: 213E0DA570E13D410DFFF44F43BFF8E8
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) na podlagi Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) omogoča posameznikom, da uveljavljajo varstvo človekovih pravic na nadnacionalnem nivoju, vendar jih pri tem omejujejo stroga merila, na podlagi katerih se presoja dopustnost njihovih vlog oziroma pritožb. Ker je za nedopustno razglašenih kar 90 odstotkov individualnih evropskih pritožb, je cilj magistrskega dela predstavitev meril dopustnosti. Z metodo analize praktičnega primera individualne evropske pritožbe, ki je bila razglašena za nedopustno, se v magistrskem delu ugotavlja razloge za nedopustnost v povezavi z uporabo pogojev dopustnosti, vezanih na očitek kršitve 1. odstavka 6. člena EKČP, ki je naveden v pritožbi. 6. člen EKČP določa pravico do poštenega sojenja, očitek njegove kršitve pa je v državah članicah Sveta Evrope oziroma podpisnicah EKČP najpogostejši vzrok za vlaganje individualnih evropskih pritožb. V analizi je izpostavljen pomemben vidik nepristojnosti ratione materiae, ki je t. i. doktrina četrte instance, ki je implicirana v 1. odstavek 3. točke 35. člena EKČP, ki je kot razlog za nedopustnost pritožbe v sodni praksi ESČP pogosto uporabljena določba, saj se nanaša na utemeljenost pritožbe. Namreč vse prepogost problem vlagateljev je, da si, ko v pritožbi zatrjujejo kršitev 6. člena EKČP, napačno predpostavljajo, da pojem poštenega sojenja implicira pravilno meritorno sodno odločitev na podlagi nacionalnega prava. Zato bo uporaba rezultatov raziskave v magistrskem delu v pomoč zainteresiranemu vlagatelju pri presoji o smiselnosti vlaganja tovrstnih pritožb. Razprava o ločnici med t. i. doktrino četrte instance in obstojem kršitve 6. člena EKČP, ki jo predmetni pritožnik zatrjuje v pritožbi, pa je z oblikovanjem pregleda in ocene obravnavanega področja doprinesla izvirni prispevek k znanosti in stroki s tem, da se je ugotavljala praktična slika vsebinske meje med nepomembnimi oziroma nedopustnimi pritožbami in tistimi, ki si v povezavi s 6. členom EKČP zaslužijo obravnavo pred ESČP. |
|---|
| Ključne besede: | Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, evropski nadzorni mehanizem varstva človekovih pravic, merila dopustnosti v pritožbenem postopku, nedopustnost pritožbe na ESČP, doktrina četrte instance |
|---|
| Kraj izida: | Ljubljana |
|---|
| Kraj izvedbe: | Ljubljana |
|---|
| Založnik: | [P. Zupan] |
|---|
| Leto izida: | 2023 |
|---|
| Leto izvedbe: | 2023 |
|---|
| Št. strani: | 1 spletni vir (1 datoteka PDF (306 str.)) |
|---|
| PID: | 20.500.12556/ReVIS-10315 |
|---|
| UDK: | 342.7(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 184871427 |
|---|
| Opomba: | Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija;
Nasl. z nasl. zaslona;
Opis vira z dne 12. 2. 2024;
|
|---|
| Datum objave v ReVIS: | 13.02.2024 |
|---|
| Število ogledov: | 970 |
|---|
| Število prenosov: | 27 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
