Naslov: | Kadrovske pristojnosti slovenskega predsednika republike : diplomsko delo |
---|
Avtorji: | ID Dovžak, Urška (Avtor) ID Mavčič, Arne (Mentor) Več o mentorju... |
Datoteke: | RAZ_Dovzak_Urska_i2023.pdf (450,79 KB) MD5: 34B38A6EBE758D8AAC5BDC315E02D4E9
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Delo zaključne refleksije študija |
---|
Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
---|
Organizacija: | EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
|
---|
Opis: | V diplomskem delu skušamo z opisno metodo predstaviti samo funkcijo predsednika Republike Slovenije in razčleniti njegove pristojnosti, ki jih ima na podlagi tega položaja. Vlogo predsednika lahko v najbolj splošnem pomenu opredelimo kot predstavnika Republike Slovenije. Funkcija predsednika republike spada v okvir izvršilne oblasti, a je kljub temu bolj reprezentativna. Njegove funkcije lahko razvrstimo na formalne in neformalne. Izvajanje funkcij predsednika republike se udejanjajo tudi skozi njegove kadrovske pristojnosti, te so v slovenski ustavi izrecno določene, in sicer so naslednje: predlog kandidata za predsednika vlade, predlog petih članov Sodnega sveta, predlog kandidatov za sodnike Ustavnega sodišča, imenovanje državnih funkcionarjev ter postavljanje in odpoklic veleposlanikov in poslanikov. Poleg z ustavo navedenih kadrovskih pristojnosti predsednik republike opravlja še dodatne kadrovske pristojnosti določene s posameznimi zakoni, te so: imenovanje treh članov Uradniškega sveta, predlog kandidata za predsednika Računskega sodišča, predlog kandidata za varuha človekovih pravic, predlog kandidata za guvernerja Banke Slovenije, predlog kandidata za informacijskega pooblaščenca, predlog kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč, imenovanje predsednika komisije za preprečevanje korupcije ter imenovanje člana Sveta RTV Slovenija. Te kadrovske pristojnosti so ustavno sporne, saj niso neposredno navedene v ustavi. Glede na to, da so pristojnosti predsednika republike v ustavi izrecno navedene, bi s posameznimi zakoni navedene pristojnosti le podrobneje opredelili in dodatno razložili. Za razliko od tega pa so s posameznimi zakoni predsedniku republike naložene dodatne pristojnosti, ki v ustavi niso opredeljene. Tako protiustavno stanje bi bilo potrebno odpraviti sistematično s spremembo ustave. Pomembna tema diplomske naloge je predlagana ustavna sprememba, s katero bi se pristojnost imenovanja sodnikov prenesla z državnega zbora na predsednika republike, s čimer bi se omejil političen vpliv na ta postopek. V diplomski nalogi je izveden natančen opis same spremembe in posledic, ki bi jih ta prinesla v primeru, da bi bila sprejeta, ter primerjava razlik imenovanja sodnikov v nekaterih drugih članicah EU. |
---|
Ključne besede: | predsednik republike, izvršilna oblast, zastopanje države, kadrovske pristojnosti predsednika republike, ustavna sprememba imenovanja sodnikov |
---|
Kraj izida: | Nova Gorica |
---|
Kraj izvedbe: | Nova Gorica |
---|
Založnik: | [U. Dovžak] |
---|
Leto izida: | 2023 |
---|
Leto izvedbe: | 2023 |
---|
Št. strani: | 1 spletni vir (1 datoteka PDF (63 str.)) |
---|
PID: | 20.500.12556/ReVIS-10317 |
---|
UDK: | 347(043.2) |
---|
COBISS.SI-ID: | 184879619 |
---|
Opomba: | Dipl. delo 1. stopnje bolonjskega študija;
Nasl. z nasl. zaslona;
Opis vira z dne 24. 2. 2024;
|
---|
Datum objave v ReVIS: | 13.02.2024 |
---|
Število ogledov: | 622 |
---|
Število prenosov: | 28 |
---|
Metapodatki: | |
---|
:
|
Kopiraj citat |
---|
| | | Objavi na: | |
---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |