Naslov: | Analiza izvensodnega reševanja potrošniških sporov : diplomsko delo |
---|
Avtorji: | ID Lenardič, Maja Madalena (Avtor) ID Weber, Nana (Mentor) Več o mentorju... |
Datoteke: | RAZ_Lenardic_Maja_Madalena_i2024.pdf (1,01 MB) MD5: F9DE29415DD84C7807ADDD925B4F1949
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Delo zaključne refleksije študija |
---|
Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
---|
Organizacija: | EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
|
---|
Opis: | Deset let po sprejemu ključnih predpisov s področja izvensodnega reševanja potrošniških sporov na ravni Evropske unije lahko s tega področja podamo nekaj ključnih ugotovitev o uporabi v praksi. V razmerju do ponudnika je potrošnik, v okviru svobodnega tržnega gospodarstva, šibkejša stranka ter v podrejenem položaju na ekonomskem, strokovnem in pravnem področju. Poseben položaj potrošnika se kaže tudi v reševanju sporov. Kot odgovor na neustrezno reševanje takšnih sporov preko tradicionalnih sodnih postopkov so se izoblikovali mehanizmi izvensodnega in spletnega reševanja potrošniških sporov. Slednji so za potrošnika bolj prijazni, finančno bolj dostopni ter za uporabo bolj preprosti in hitri. Pri pregledu slovenskih izvajalcev izvensodnih postopkov lahko sklenemo, da nudijo potrošnikom strokovne, kakovostne in hitre postopke, da celostno pokrivajo sektorska področja delovanja ter da je njihovo poslovanje pregledno. Kljub prednostim uporaba izvensodnih postopkov v praksi še ni zaživela kot bi lahko. Izpostavljajo se predvsem razlogi slabše obveščenosti potrošnikov o samih mehanizmih ter neobveznost sodelovanja ponudnikov v postopkih. Pri spodbujanju uporabe mehanizmov je potrebno pristopiti celostno. Če izpostavimo področja v Sloveniji, kjer je sodelovanje ponudnikov obvezno, vidimo, da so potrošniki pri vlaganju pobud aktivni in so torej o teh možnostih seznanjeni. Na vseh preostalih sektorjih pa se izvensodni postopki skorajda ne izvajajo. Razlog seveda ni le v neobveščenosti potrošnikov. Temelji predvsem na prostovoljnosti sodelovanja ponudnikov, saj jim zakonodaja omogoča pasivnost, sami pa v resnici niso motivirani za sodelovanje. Le uvedba zakonske zahteve po sodelovanju se ne zdi smiselna, saj količinsko več začetih postopkov nikakor ne pomeni tudi kvalitetnega postopka. Uporabe izvensodnih mehanizmov ne gre razumeti le kot enkratno dejanje, temveč kot prehod v nov način postopanja pri reševanju potrošniških sporov. Posledično bo potrebno s še bolj usmerjenim obveščanjem, finančnimi spodbudami in mehkejšimi ukrepi spodbujati ponudnike k sodelovanju. Tako bo vsakokratna pozitivna izkušnja z izvensodnim reševanjem sporov na dolgi rok doprinesla k spreminjanju tradicije k bolj primernim načinom reševanja potrošniških sporov. |
---|
Ključne besede: | posebno varstvo potrošniških pravic, podrejen položaj potrošnika, izvensodno in spletno reševanje sporov, izvajalci IRPS, ozaveščenost potrošnikov, prostovoljno sodelovanje ponudnikov |
---|
Kraj izida: | Ljubljana |
---|
Kraj izvedbe: | Ljubljana |
---|
Založnik: | [M. Madalena Lenardič] |
---|
Leto izida: | 2024 |
---|
Leto izvedbe: | 2024 |
---|
Št. strani: | 1 spletni vir (1 datoteka PDF (84 str.)) |
---|
PID: | 20.500.12556/ReVIS-10448 |
---|
UDK: | 347(043.2) |
---|
COBISS.SI-ID: | 191801603 |
---|
Opomba: | Dipl. delo 1. stopnje bolonjskega študija;
Nasl. z nasl. zaslona;
Opis vira z dne 8. 4. 2024;
|
---|
Datum objave v ReVIS: | 09.04.2024 |
---|
Število ogledov: | 744 |
---|
Število prenosov: | 25 |
---|
Metapodatki: | |
---|
:
|
Kopiraj citat |
---|
| | | Objavi na: | |
---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |