| Naslov: | Sekundarna viktimizacija v R Sloveniji z vidika Evropske direktive o pravicah žrtev kaznivih dejanj : diplomsko delo |
|---|
| Avtorji: | ID Ganzitti, Viviana (Avtor)
ID Ahlin Doljak, Sara (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  RAZ_Ganzitti_Viviana_i2024.pdf (585,87 KB)
MD5: 8409E2733FAB987D0CA010E2788BFC7E
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Delo zaključne refleksije študija |
|---|
| Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Postati žrtev kaznivega dejanja pomeni za prizadeto osebo in njene bližnje nepravičen in nasilen poseg zoper osnovne zaščitene dobrine. Ta sporna dejanja lahko za seboj pustijo težke poledice, zato je za vsako skupnost, ki naj bi temeljila na socialnem in pravnem sistemu, pomembno, da se primerno odzove na stiske in potrebe prizadetih ljudi in tako poskusi ponovno vzpostaviti porušeno pravičnost. Potreba po pravičnosti in socialni podpori sta eni izmed osnovnih človeških potreb, zato je lahko pomanjkanje primernega odziva za človeka travmatično. Takšni napačni reakciji zato rečemo sekundarna viktimizacija. Takšni zgrešeni odzivi so lahko posledica pomanjkanja spoznanj ali motivacije posameznikov iz okolice ter neprimerno zastavljenih politik in postopkov pri obravnavi žrtev. Direktiva 2012/29/EU se posveča preprečevanju teh napačnih odzivov do žrtev kaznivih dejanj na ozemlju Evropske unije. Republika Slovenija je imela 3 leta časa prenesti direktivo v svoje notranje pravo z namenom doseganja zastavljenih ciljev, ki bodo izboljšali položaj obravnavanih žrtev. V preverbo prisotnosti sekundarne viktimizacije so se izvedli in analizirali intervjuji z žrtvami kaznivih dejanj. Analiza teh intervjujev je potrdila ugotovitve Evropske komisije iz leta 2022, da je izvajanje direktive prispevalo k izboljšanju položaja žrtev v Sloveniji, a je treba izboljšati zlasti ozaveščanje teh, ki žrtve obravnavajo, in informiranje žrtev, saj sta zavedanje o pravicah in razumevanje fenomena žrtve ključna za zmanjševanje tveganj sekundarne viktimizacije. Poročanje žrtev pa je pokazalo na pasivnost države ob kršenju zakonodaje, namenjene zaščiti žrtev. Za državo bo torej pomembno evalvirati in nadgraditi delovanje in doseganje ciljev direktive v praksi. |
|---|
| Ključne besede: | sekundarna viktimizacija, žrtev, Evropska direktiva, pravice žrtev, viktimologija |
|---|
| Kraj izida: | Ljubljana |
|---|
| Kraj izvedbe: | Ljubljana |
|---|
| Založnik: | [V. Ganzitti] |
|---|
| Leto izida: | 2024 |
|---|
| Leto izvedbe: | 2024 |
|---|
| Št. strani: | 1 spletni vir (1 datoteka PDF (54 str.)) |
|---|
| PID: | 20.500.12556/ReVIS-10461 |
|---|
| UDK: | 341(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 192604675 |
|---|
| Opomba: | Dipl. delo 1. stopnje bolonjskega študija;
Nasl. z nasl. zaslona;
Opis vira z dne 15. 4. 2024;
|
|---|
| Datum objave v ReVIS: | 16.04.2024 |
|---|
| Število ogledov: | 554 |
|---|
| Število prenosov: | 23 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
