Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | SLO | ENG

Naslov:PRIPOROČILA IN OMEJITVE REHABILITACIJE KOLENSKEGA SKLEPA Z OKLUZIJSKO TERAPIJO
Avtorji:Zorec, Tom (Avtor)
Kresal, Friderika (Mentor) Več o soavtorju... Novo okno
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FIZIOTERAPEVTIKA - Visokošolski zavod Fizioterapevtika
Opis:Okluzijska terapija postaja vse pomembnejši del ortopedske rehabilitacije, saj obeta fizične izboljšave mišic in pospeševanje okrevanja okončin po poškodbah in ortopedskih operacijah. Okluzijska terapija je povezana s funkcionalnimi, fizioloških in celičnimi funkcijami, ki imajo vpliv na mišice, podobno kot pri treningu moči proti uporu s težkimi obremenitvami. Ugotovili so, da kombinacija okluzijske terapije in treninga moči proti uporu z nizkimi obremenitvami omogoča večje ali enake učinke kot trening s težkimi obremenitvami. Možnost treniranja z nizkimi obremenitvami dovoljuje izvajanje rehabilitacijskega protokola skoraj vsakemu posamezniku. Govorimo o obremenitvah, ki predstavljajo 30 procentov enega maksimalnega dviga, ki ga premore posameznik. S takšno obremenitvijo kasneje izvajamo vadbeni protokol s 3. serijami po 15 ponovitev in zadnjo serijo s 30. ponovitvami ali celo do mišične odpovedi. Vadbeni protokol lahko zajema samo eno vajo ali je sestavljen iz več njih. Protokole uresničujemo z vajami v zaprti kinetični verigi na trenažerjih, kjer lahko zelo preprosto nadziramo velikosti obremenitve. Treniranje v varnem območju daje pacientom občutek zaupanja in dodatno motivacijo, saj rehabilitacija poteka bolj tekoče in brez neprijetnih zapletov. Prav tako se terapevt lažje osredotoča na pravilnost izvajanja vadbenega protokola in mu omogoča hitrejše napredovanje na kompleksnejše vaje v odprti kinetični verigi. Pogost primer, s katerim se srečamo v času rehabilitacije, je prekomerna bolečina in prisotnost otekline, kar podaljša potek in hitrost rehabilitacije. Z dodano okluzijsko terapijo dosežemo izboljšanje stanja. Učinki so opazni hitro in ponekod so jih zabeležili že po eni sami intervenciji. Za doseganje optimalnih rezultatov se priporoča trajanje rehabilitacijskega protokola med 6 in 8 tedni, z 2 krat tedensko intervencijo. Tak način treniranja dovoljuje, da ima telo zadosten čas za regeneracijo in večji izkoristek terapije za doseganje mišične hipertrofije. Največje razlike smo opazili pri starejših pacientih in v zgodnji rehabilitaciji, ko je bil trening proti uporu s težkimi obremenitvami neizvedljiv. Ugodne učinke terapije z okluzijsko terapijo smo opazili tudi pri zelo treniranih športnikih v primerjavi s tradicionalno rehabilitacijo. Točen mehanizem delovanja okluzijske terapije še ni popolnoma raziskan. Potrebe po individualizaciji programa vsakemu posamezniku niso jasno zastavljene v rehabilitacijskem protokolu, zapisane so samo smernice obremenitve, število ponovitev in trajanje protokola. Kljub temu je okluzijska terapija metoda, uporabna za širok spekter poškodb in po operacijah spodnjih okončin. Marsikdo se je spraševal po varnostnih pogojih in preventivnih ukrepih te metode. Varnost je zagotovljena z uporabo Dopplerjevega ultrazvoka, ki je v novejših aparaturah za ustvarjanje okluzijske terapije prisoten in konstantno spremlja arterijski pritisk, saj s pomočjo tega nadzoruje in spreminja velikost okluzijskega pritiska. Z implementacijo okluzijske terapije v fizioterapevtske obravnave, bi lahko dosegali hitrejše rezultate rehabilitacije in s tem hitrejšo vrnitev v aktiven vsakdan. Z odkrivanjem novih metod terapije in izpopolnjevanjem obstoječih rehabilitacijskih praks, razvijamo fizioterapevtsko stroko in omogočamo novim generacijam večje razumevanje procesov rehabilitacije in jim ponujamo nova orodja za celostno obravnavanje pacientov.
Ključne besede:Okluzijska terapija, rehabilitacija, kolenski sklep
Leto izida:2023
VisID:4043
COBISS_ID:146209283 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:75
Število prenosov:3
Datoteke:.pdf 1599$$magistrska_naloga_-_tom_zorec_–_koncna_verzija_2.pdf (1,50 MB)
 
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:KNEE JOINT REHABILITATION RECOMMENDATIONS AND LIMITATIONS WITH THE USE OF OCCLUSION THERAPY
Opis:Occlusion therapy is becoming an increasingly important part of orthopedic rehabilitation, showing promise in physical muscle improvements and speeding up recovery after injuries and orthopedic surgery. Occlusion therapy is related to the functional, physiological and cellular functions that affect the muscles, similar to resistance training with heavy loads. In a combination of occlusion therapy and strength training against resistance with low loads, they have found that there are greater or equal effects as with training with heavy loads. The possibility of training with low loads allows the implementation of a rehabilitation protocol for almost any individual. We are talking about loads that represent 30 percent of one maximum repetition that an individual can withstand. With such loads, a training protocol with 3 sessions of 15 repetitions and a final session of 30 repetitions or even until muscle failure is performed. A training protocol can consist of only one exercise or several. The rehabilitation protocols start with exercises in a closed kinetic chain on trainers where we can very easily control the magnitude of the load. Training in a safe area gives patients a sense of confidence and additional motivation, as rehabilitation proceeds more smoothly and without unpleasant complications. It also makes it easier for the therapist to focus on the correctness of the exercise protocol and allows him to progress more quickly to more complex exercises in the open kinetic chain. A common factor encountered during rehabilitation is excessive pain and the presence of swelling, which delays the course and speed of rehabilitation. These factors can be improved by using occlusion therapy. The effects are noticeable quickly and in some cases they have been recorded after a single intervention. To achieve optimal results, the duration of the rehabilitation protocol is recommended to last between 6 and 8 weeks, with 2 weekly intervention. This way of training allows the body to have sufficient time for regeneration and a greater benefit of therapy to achieve muscle hypertrophy. The greatest differences were observed in older patients and in early rehabilitation, when resistance training with heavy loads was impractical. Beneficial effects of occlusion therapy have also been observed in well-trained athletes compared to traditional rehabilitation. The exact mechanism of action of occlusion therapy is not yet fully understood. Due to the need to individualize the program, there is no clearly defined rehabilitation protocol for each individual, but only the load guidelines, the number of repetitions and the duration of the protocol are written down. Nevertheless, occlusion therapy is a method that is useful for a wide range of injuries or after lower extremity surgeries. Many people have asked about the safety conditions and preventive measures when using this method. Safety is ensured by the use of Doppler ultrasound, which is present in newer devices for creating occlusion therapy and constantly monitors the arterial pressure, as the device controls and changes the size of the occlusion pressure. By implementing occlusion therapy in the physiotherapy protocols, we could achieve faster rehabilitation results and thus a faster return to active everyday life. By discovering new methods of therapy and improving existing rehabilitation practices, the physiotherapy profession develops and enables new generations to better understand rehabilitation processes and offers them new tools for treating patients more holistically.
Ključne besede:Occlusion therapy, rehabilitation, knee joint


Nazaj