Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:ANALIZA POSKUSOV USTANAVLJANJA POKRAJIN V SLOVENIJI V LETIH 1991 - 2023
Avtorji:ID Kadunc, Jožica (Avtor)
ID Valentinčič, Dejan (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 6766$$Magistrska_naloga_Jozica_Kadunc.pdf (2,61 MB)
MD5: B24CFD35F02B8C4612A1DBABBA5394C3
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FUDS - Fakulteta za uporabne družbene študije
Opis:Slovenija velja za eno najbolj centraliziranih držav v Evropi. Uvedba pokrajin bi pomembno vplivala na njeno decentralizacijo. Strokovne in politične razprave o decentralizaciji države in oblikovanju pokrajin potekajo že od leta 1991. Pokrajine naj bi opravljale tiste naloge, ki presegajo zmogljivosti občin, hkrati pa ni smiselno, da bi bile v pristojnosti države. Izkušnje preučevanih evropskih držav Italije, Nemčije, Avstrije, Finske in Češke kažejo, da se učinkovitost lokalne samouprave po regionalizaciji precej poveča. Kljub ustavni zahtevi in večkratnim poskusom regionalizacije, pokrajin pri nas še vedno nimamo, zato smo želeli raziskati kje so razlogi za to. Po preučitvi literature smo v osrednjem delu naloge predstavili dozdajšnje predloge o številu pokrajin. Predstavljeni so predlogi delitve na manjše, večje in vmesne velikosti pokrajin. Pričakovane prednosti so odvisne predvsem od števila pokrajin in njihovih velikosti. Večje, kot bodo pokrajine, bolj bodo konkurenčne, gospodarsko močne ter cenejše in učinkovitejše. Pri manjših pokrajinah obstaja nevarnost nezmožnosti izpolnjevanja večjih projektov, ker bodo finančno precej šibke, zato je pri oblikovanju pokrajin nujno treba upoštevati tudi način financiranja in pristojnosti. Ugotovili smo, da bo pri tem treba upoštevati tudi geografske in kulturne posebnosti slovenskega prostora, različne členitve v preteklosti, identiteto in pripadnost prebivalstva. Bistvo regionalizacije je v povečanju avtonomije lokalnih skupnosti in povečani participaciji prebivalcev pri odločitvah javnega pomena. Regionalizacija bi omogočila zmanjšanje razlik med posameznimi deli države, okrepila čezmejno sodelovanje, omogočila učinkovitejše koriščenje evropskih sredstev. Raziskava je pokazala, da se zaradi parcialnih interesov in odsotnosti političnega konsenza uvedba pokrajin odmika v prihodnost. Izkazalo se je, da se odločevalci premalo poglabljajo v vsebino in prednosti, ki bi jih regije prinesle v splošno družbeno korist. O tematiki bi nujno morala biti seznanjena tudi nestrokovna javnost, predvsem mladi, ki bi z aktivnejšim državljanstvom lahko pomembneje vplivali na realizacijo ustanovitve pokrajin, kar bi pozitivno vplivalo na kvaliteto življenja vseh državljanov.
Ključne besede:lokalna skupnost, lokalna samouprava, pokrajine, decentralizacija, regionalizacija, velikost pokrajin
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/ReVIS-10493 Novo okno
Datum objave v ReVIS:26.04.2024
Število ogledov:436
Število prenosov:15
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:AN ANALYSIS OF REGION ESTABLISHMENT EFFORTS IN SLOVENIA IN THE YEARS OF 1991 - 2023
Opis:Slovenia is known as one of the most centralized European countries. The introduction of provinces would significantly impact its decentralization. Expert and political debates on this topic and the creation of provinces have been ongoing since 1991. Provinces are to perform the tasks extraneous to the country, and beyond the jurisdiction of municipalities. Studying regionalisation in Italy, Germany, Austria, Finland and the Czech Republic showcased that the efficiency of the local government considerably increases after regionalisation. Despite being a constitutional requirement and having repeatedly attempted regionalisation, provinces remain non-existent in Slovenia. Our goal was to understand this further. By reviewing studies and literature, we outlined the proposals made thus far. We present propositions for the division of provinces to smaller, larger and intermediate sizes. The expected benefits depend mainly on the number and size of provinces. The larger, the more competitive, economically strong, easier to sustain and efficient they will be. Smaller provinces run the risk of being unable to deliver on larger projects due to financial incapabilities, making it essential to account for funding arrangements and competences in the design process. We concluded that a careful consideration of Slovenian geographical and cultural specificities, the different divisions in the past, and the population’s identity and belonging, are detrimental in this step. The essence of regionalisation is to increase the autonomy of local communities and the inhabitants’ participation in decisions of public importance. This would allow a reduction of the disparities between the country’s regions, the strengthening of cross-border cooperation, a more efficient use of European funds. Partial interest and the absence of political consensus make the introduction of provinces a distant prospect. In the attempts made thus far, the decision-makers have proved to be insufficiently attentive to the substance and benefits these regions would bring to society at large. The general public, especially the youth, should also be made aware of the issue, as they could, through a more active citizenship, carry a significant influence on the realization of provinces, positively impacting the quality of life for all citizens.
Ključne besede:local community, local self-government, regions, decentralization, regionalisation, region size


Nazaj