| Naslov: | Pravna ureditev svetovnega spleta v mednarodnem pravu : diplomsko delo |
|---|
| Avtorji: | ID Terčič, Klemen (Avtor)
ID Petrič, Ernest (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  RAZ_Tercic_Klemen_i2024.pdf (692,12 KB)
MD5: 919876F5F7891C2C8083D0F679D271A9
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Delo zaključne refleksije študija |
|---|
| Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Tehnološki napredek je s sabo vedno prinesel velike spremembe v človeški družbi. Le redkokatera nova tehnologija pa je tako hitro in temeljito spremenila vsakdanje življenje v tolikšni meri in na toliko področjih, kot ga je spremenil izum svetovnega spleta. Svetovni splet je leta 1989 izumila Evropska organizacija za jedrske raziskave – CERN. V manj kot desetih letih je splet izvedel prehod od omejene uporabe v znanstvenih raziskovalnih središčih do statusa vodilnega globalnega komunikacijskega sredstva. Z globalno razširjenostjo spleta in vse večjo odvisnostjo delovanja sodobne družbe od te nove vrste informacijske tehnologije se je hkrati pojavila nujna potreba po čimprejšnji zakonski regulaciji spleta. Sprejemanje zakonodaje s strani vsake države posebej se je zaradi mednarodne narave spleta kmalu izkazala za neučinkovito. Najbolj učinkovit ukrep proti zlorabam, povezanih s spletom, je bilo zato sprejetje Konvencije o kibernetski kriminaliteti leta 2001, poznane tudi pod imenom Budimpeška konvencija, ki jo je do leta 2023 ratificiralo 68 držav po vsem svetu. Konvencija je bila prvi mednarodni vir prava, ki je poskušal na globalni ravni urediti najbolj nevarni vidik spleta, kibernetsko kriminaliteto. A od sprejetja Budimpeške konvencije je minilo že več kot dvajset let, sprejemanje mednarodne spletne zakonodaje pa se je od tedaj drastično upočasnilo. Splet se je skozi leta razvil v nepričakovane smeri, ki so jasno pokazale pomanjkljivosti in omejitve konvencije. Države podpisnice konvencije so se osredotočile le na učinkovit pregon kiberkriminalitete in niso poskušale sprejeti zakonodaje, ki bi regulirala vse vidike spleta. Sodobna mednarodna spletna zakonodaja zato vsebuje številne pravne praznine. Težave pri izsleditvi in identifikaciji storilcev kibernetskih napadov, nevtralnost interneta in pravna dilema, ali naj se pravica dostopa do spleta šteje za eno izmed človekovih pravic, so le nekatera od ključnih pravnih vprašanj, na katera bo moralo mednarodno pravo v bližnji prihodnosti podati dokončen odgovor |
|---|
| Ključne besede: | Budimpeška konvencija, informacijska družba, kibernetska kriminaliteta, spletno pravo, svetovni splet, svetovni splet, digitalni razkorak |
|---|
| Kraj izida: | Ljubljana |
|---|
| Kraj izvedbe: | Ljubljana |
|---|
| Založnik: | [K. Terčič] |
|---|
| Leto izida: | 2024 |
|---|
| Leto izvedbe: | 2024 |
|---|
| Št. strani: | 1 spletni vir (1 datoteka PDF (55 str.)) |
|---|
| PID: | 20.500.12556/ReVIS-10524 |
|---|
| UDK: | 347(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 195443715 |
|---|
| Opomba: | Dipl. delo 1. stopnje bolonjskega študija;
Nasl. z nasl. zaslona;
Opis vira z dne 14. 5. 2024;
|
|---|
| Datum objave v ReVIS: | 17.05.2024 |
|---|
| Število ogledov: | 628 |
|---|
| Število prenosov: | 15 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
