Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO POŠKODBI GLAVE
Avtorji:ID Fink, Laura (Avtor)
ID Rakuša Krašovec, Kristina (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf DIP_Fink_Laura_2024.pdf (1,26 MB)
MD5: BC525924225A3C082F5D7E087F27C31B
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Teoretična izhodišča: Poškodbe glave so svetovni javnozdravstveni problem in predstavljajo enega glavnih vzrokov trajne invalidnosti in umrljivosti. Preventivni ukrepi, kot so zakonodaja o varnostnih pasovih v avtomobilih, vožnji pod vplivom alkohola ter varnosti pri delu, so prispevali k zmanjšanju števila primerov. Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri obravnavi pacientov s poškodbo glave, od začetne oskrbe do odpusta po končani rehabilitaciji. Namen raziskave je preučiti zdravstveno nego pacienta po poškodbi glave. Metoda: V raziskavo smo vključili šest izvajalcev zdravstvene nege, ki imajo najmanj 1 leto delovnih izkušenj s pacienti po poškodbi glave. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda znanstvene in strokovne literature ter podatkovnih baz Cobiss, PubMed in Google Učenjak smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev uredili v tabele, podatke pa razvrstili po posameznih kodah in jih interpretirali. Rezultati: Intervjuvani izvajalci zdravstvene nege se na svojem delovnem mestu srečujejo z različnimi poškodbami glave. Poznajo potencialne zaplete po poškodbi, pravilno ocenjujejo zavest in znajo opredeliti znake povišanega intrakranialnega tlaka. Prav tako so seznanjeni s posledicami, ki jih pusti poškodba glave pri pacientu. Razprava: Intervjuvanci imajo primerno znanje za oskrbo pacientov po poškodbi glave in pravilno ocenjujejo zavest pri poškodovancu. Kljub temu smo zaznali pri njihovem znanju nekaj pomanjkljivosti, zato menimo, da bi ga bilo treba obnavljati in širiti, kar bi prispevalo k še kakovostnejši zdravstveni negi.
Ključne besede:poškodba glave, GCS, intrakranialni tlak, pacient, izvajalec zdravstvene nege
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/ReVIS-10825 Novo okno
COBISS.SI-ID:212517379 Novo okno
Datum objave v ReVIS:28.09.2024
Število ogledov:228
Število prenosov:45
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:NURSING CARE OF A PATIENT WITH A HEAD INJURY
Opis:Theoretical background: Head injuries are a global public health issue and represent a significant cause of permanent disability and mortality. While preventive measures such as legislation on seat belt usage, drunk driving, and workplace safety have contributed to the reduction of incidence rates, healthcare providers remain crucial in managing patients with head injuries from initial treatment through rehabilitation. The study aims to examine the nursing care of patients following a head injury. Method: Our study included six healthcare providers with at least one year of experience working with patients who have suffered head injuries. We used a qualitative research approach and a descriptive method. We prepared questions for a semi-structured interview based on a preliminary review of scientific and professional literature and databases such as Cobiss, PubMed, and Google Scholar. We adhered to ethical research principles in all data collection and processing phases. We analyzed the collected data, organized the interviewees' responses into tables, categorized the data into individual codes, and interpreted them. Results: The interviewed healthcare providers encounter various head injuries in their workplace. They show knowledge of potential complications following an injury, competence in assessing consciousness, and ability to identify signs of increased intracranial pressure. Additionally, they are familiar with the consequences of a head injury on a patient. Discussion: While the interviewees displayed appropriate knowledge for caring for head injury patients and accurately assessing their consciousness, some gaps in their knowledge were identified. We recommend ongoing education and training to refresh and expand their expertise, thereby enhancing patient healthcare quality.
Ključne besede:Head injury, GCS, intracranial pressure, patient, healthcare provider


Nazaj