| Naslov: | SAMOMORILNA OGROŽENOST MED IZVAJALCI ZDRAVSTVENE NEGE |
|---|
| Avtorji: | ID Šljivar, Alma (Avtor)
ID Lapanja, Aljoša (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  DIP_Sljivar_Alma_2024.pdf (854,31 KB)
MD5: EC5F22EC3E76BF31AE3012C95B64E0A2
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo/naloga |
|---|
| Organizacija: | UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
|
|---|
| Opis: | Teoretična izhodišča: Samomorilnost med izvajalci zdravstvene nege predstavlja resen problem, saj so zaradi zahtevnosti poklica in stalne izpostavljenosti stresu bolj dovzetni za duševne stiske in samomorilno vedenje. Raziskava je pomembna, ker osvetljuje tveganje za samomorilnost v tej ranljivi skupini in preučuje dejavnike, ki lahko povečajo ali zmanjšajo to tveganje.Namen pregleda literature je bil preučiti samomorilno ogroženost med izvajalci zdravstvene nege.
Metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom strokovne in znanstvene literature. Iskalno strategijo smo oblikovali z uporabo ključnih besed, kot so »suicide«, »healthcare workers« in »mental health«, ter Boolovega operatorja AND za kombinacijo izrazov. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah ScienceDirect, PubMed in Google Scholar ter jo časovno omejili na obdobje od leta 2013 do 2023. Za identifikacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA.
Rezultati: V pregled smo vključili 15 člankov v polnem besedilu, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Podatke, zbrane v oktobru 2024, smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vsebinske kategorije, kot so stopnja samomorilne ogroženosti, dejavniki tveganja, varovalni dejavniki in obstoječi sistemi pomoči, kar je omogočilo jasnejšo interpretacijo rezultatov.
Razprava: Ugotovitve pregleda literature kažejo, da so izvajalci zdravstvene nege zaradi narave dela izpostavljeni večjemu tveganju za samomorilnost kot splošna populacija. Kvalitativna analiza potrjuje, da dolge izmene, čustvena izčrpanost in visoka odgovornost povečujejo tveganje za duševne stiske. Razprava poudarja potrebo po dodatnih preventivnih ukrepih in podpornih sistemih, ki bi pripomogli k izboljšanju duševnega zdravja in zmanjšanju samomorilnosti v tej ranljivi poklicni skupini. |
|---|
| Ključne besede: | samomorilnost, izvajalci zdravstvene nege, preventiva, dejavniki tveganja, duševno zdravje. |
|---|
| Leto izida: | 2024 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/ReVIS-11254 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 221621763 |
|---|
| Datum objave v ReVIS: | 22.12.2024 |
|---|
| Število ogledov: | 321 |
|---|
| Število prenosov: | 18 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
