| Naslov: | Razvoj akademske svobode od Sokrata do danes : magistrsko delo |
|---|
| Avtorji: | ID Petrov, Oki (Avtor)
ID Mavčič, Arne (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  EPF_2024_Rajko_Bokic.pdf (1,84 MB)
MD5: DE4BE059F75DA6B20C3D4475CE409D7F
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Razvoj akademske svobode od Sokrata do danes predstavlja zapleteno transformacijo človeške družbe, od religije prek filozofije do tehnologije. Evolucija človeške misli se začne s Sokratovo dialektiko in Platonovo Akademijo, ki jo v srednjem veku pričakata teološko nasprotovanje in inkvizicija. Pojav Kopernikove heliocentrične razlage, Gutenbergovega tiskalnega stroja in učenje Galilea Galileja privedejo do sveta, v katerem Descartes izreče znamenite besede »cogito ergo sum« ter obrne filozofsko smer nazaj k človeku. Tam ga dočaka usodni Immanuel Kant, katerega učenje naznani prihod nihilizma – prihod Nietzscheja, ki svojo destruktivno misel preda M. Heideggerju in odnosu človeka do tehnike, da bi po njem končali pri Baudrillardu in matrici ničnosti. Akademska svoboda se znotraj te evolucije pojavi na samem začetku pri Sokratu in Platonu ter se skozi čas »ohranja« pri posamičnih znanstvenikih. Šele s Humboldtovo ustanovitvijo moderne univerze v Berlinu leta 1809 lahko začnemo govoriti o akademski svobodi v sodobnem pomenu besede. Univerze postanejo središča razvoja umetnosti in znanosti, vendar se pravna zaščita akademske svobode tako v Evropi kot ZDA pojavi sorazmerno pozno. Pojem akademske svobode še danes večinoma ni izrecno omenjen v ustavah držav, medtem ko so področni zakoni, v katerih se opredeljuje akademska svoboda, nemalokrat tarča strokovnih kritik. Danes je akademska svoboda v svetu zelo različno zaščitena. In tukaj ne gre le za formalne, ampak tudi vsebinske razlike. Znotraj akademske svobode se ne nahajata le svoboda raziskovanja in poučevanja, ampak tudi avtonomija univerze, družbena odgovornost in tisto, brez česar akademske svobode ne bi bilo: svoboda izražanja, združevanja, govora. Trend zmanjševanja akademske svobode je danes opazen v številnih državah. Digitalizacija šolstva ob tem predstavlja nove izzive akademski svobodi, kjer se kitajski model tehnološke diktature zaenkrat razvija brez zaznavne alternative zahodnega sveta. Razvoj pametnih mest zahteva digitalno preobrazbo družbe in s tem tudi izobraževanja. Akademska svoboda se zato vse bolj izpostavlja tako v svoji svobodi kot nesvobodi. |
|---|
| Ključne besede: | akademska svoboda, digitalizacija, znanost in umetnost, pravo, ustava, tehnologija |
|---|
| Kraj izida: | Ljubljana |
|---|
| Kraj izvedbe: | Ljubljana |
|---|
| Založnik: | R. Bokić |
|---|
| Leto izida: | 2024 |
|---|
| Leto izvedbe: | 2024 |
|---|
| Št. strani: | 1 spletni vir (1 datoteka PDF (131 str.)) |
|---|
| PID: | 20.500.12556/ReVIS-11316 |
|---|
| UDK: | 34(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 220803843 |
|---|
| Opomba: | Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija;
Nasl. z nasl. zaslona;
Opis vira z dne 31. 12. 2024;
|
|---|
| Datum objave v ReVIS: | 15.01.2025 |
|---|
| Število ogledov: | 109 |
|---|
| Število prenosov: | 1 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
