| Naslov: | Pravo kot jezikovna igra : magistrsko delo |
|---|
| Avtorji: | ID Savić, Dragana (Avtor)
ID Novak, Marko (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  EPF_2024_Dragana_Savic.pdf (1,28 MB)
MD5: 28C20EE53AB6154E30DDEB0E85DE15B5
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Raziskava opredeljuje naravo prava v okviru svoje jezikovne danosti. V tem okviru skuša skozi optiko logične forme pokazati na njeno nesmiselnost v okviru pravne argumentacije in se s tem otresti termina logičnega sledenja znotraj pravnih pisanj. Da bi prodrli v srž nesmiselnosti čiste logične forme v polju prava, se slednjega lotimo skozi ekstenzionalne sisteme logike s posebnim ozirom na Wittgensteinov logični atomizem. Preko teorije slike sledimo (ne)smislu vse do analize pravnega pravila in do odpada Wittgensteina od zgodnjih teorij in prehoda k teoriji jezikovnih iger. V iskanju nepotrebnosti ekstenzionalnih logik v pravu se osredotočimo na analizo Alexyjeve formule teže skozi Łukasiewiczevo optiko večvrednostne logike, pri čemer se nam izkaže ravno nesmisel matematizacije naravnega jezika prava. Slednje pa je ravno namen dela, namreč etabliranje razmerja med pravom in logiko ter obmejitev slednje v polju prava. Logika, če naj pravu koristi, naj ohranja svojo intenzinalnost kot poskus vrnitve k vsebini ter opozarja na relevanco sledenja napram materialni implikaciji. Tak uvid je predvsem koristen sodnim pisanjem, stroki in znanosti, ki naj spreminjata paradigmo in tendirata k vrednotenju prava kot jezikovne igre. Slednja kot samolastni pojav z lastnimi pravili uokvirja javni prostor intersubjektivitete in kot taka omogoča odnos subjekt–objekt. V tem smislu nam šele odkriva subjektiviteto subjekta in skozenj tvori objektivnost. Jezik kot vpetost in pogoj jezikovne igre je tako pogoj resnice oziroma resnica sama, je alethes in logos. Tako se jezik kot izvorna dialektika izkaže kot resnica tu-biti, ki se v svet zarisuje kot družbena pogodba. Teorija kontraktualizma namreč razkriva poslednjo srž našega mirnega soobstoja, ki dopušča ne-identiteto drugega. Delo prepotuje pot od Wittgensteinove zgodnje teorije preko deontike Alexyja k pozni teoriji jezikovnih iger, da bi v končnem postavila resnico jezika in javnega prostora, kot ga razume Habermas. Vseskozi nas spremlja kot rdeča nit jezikovna teorija Novaka, ki jezik razkriva v svoji dialektiki, razumnem razlogovanju v najbolj izvornem starogrškem pojmovanju. |
|---|
| Ključne besede: | logika, logični atomizem, jezik, jezikovne igre, resnica |
|---|
| Kraj izida: | Ljubljana |
|---|
| Kraj izvedbe: | Ljubljana |
|---|
| Založnik: | D. Savić |
|---|
| Leto izida: | 2024 |
|---|
| Leto izvedbe: | 2024 |
|---|
| Št. strani: | 1 spletni vir (1 datoteka PDF (76 str.)) |
|---|
| PID: | 20.500.12556/ReVIS-11318 |
|---|
| UDK: | 34(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 220802819 |
|---|
| Opomba: | Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija;
Nasl. z nasl. zaslona;
Opis vira z dne 31. 12. 2024;
|
|---|
| Datum objave v ReVIS: | 15.01.2025 |
|---|
| Število ogledov: | 298 |
|---|
| Število prenosov: | 8 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
