Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOM
Avtorji:ID Bezovšek, Anej (Avtor)
ID Šimec, Mateja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 2669$$bezovsek_anej_zdravstvena_nega_pacienta_z_akutnim_koronarnim_sindromom.pdf (1,21 MB)
MD5: 62160AD357E4B331FCEA52B7A2056D20
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Izhodišča: Akutni koronarni sindrom (AKS) je ena vodilnih srčno-žilnih bolezni, ki zaradi svoje pogostosti in resnosti predstavlja velik izziv za zdravstvene sisteme. AKS vključuje nestabilno angino pektoris, miokardni infarkt z elevacijo ST spojnice (STEMI), miokardni infarkt brez elevacije ST spojnice (NSTEMI) in nenadno srčno smrt. Ključni dejavnik pri obravnavi bolnikov z AKS je hitro in učinkovito ukrepanje, saj čas od začetka simptomov do začetka zdravljenja neposredno vpliva na prognozo bolnika. Poleg akutne oskrbe je pomemben tudi dolgoročen pristop, ki vključuje rehabilitacijo in preprečevanje ponovitve bolezni. Medicinske sestre igrajo ključno vlogo v vseh fazah obravnave bolnikov z AKS, od prepoznavanja simptomov do izvajanja zdravstvene vzgoje za zmanjšanje dejavnikov tveganja. Namen raziskovalne naloge je bil proučiti zdravstveno nego pacienta z akutnim koronarnim sindromom. Cilji raziskovalne naloge so bili ugotoviti prepoznavanje akutnega koronarnega sindroma s strani medicinskih sester, ugotoviti aktivnosti medicinske sestre pri celostni oskrbi pacientov z akutnim koronarnim sindromom, ugotoviti, kakšno je zdravstveno vzgojno delo medicinski sester pri pacientu z akutnim koronarnim sindromom ter raziskati dejavnike, ki vplivajo na povečanje tveganja za nastanek akutnega koronarnega sindroma. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature. Anketni vprašalnik je vseboval 16 vprašanj, ki so se osredotočala na prepoznavanje AKS, aktivnosti medicinskih sester pri oskrbi bolnikov in vlogo zdravstvene vzgoje. V raziskavi je sodelovalo 61 medicinskih sester, zaposlenih na kardiološkem oddelku, oddelku za intenzivno medicino in v urgentnih centrih. Podatki so bili analizirani s programom Microsoft Excel in predstavljeni v obliki tabel. Pri raziskavi so bila upoštevana etična načela, vključno z anonimnostjo in prostovoljnim sodelovanjem anketirancev. Rezultati: Raziskava je pokazala, da medicinske sestre v veliki meri prepoznajo akutni koronarni sindrom (AKS), pri čemer se osredotočajo na ključne simptome, kot je prsna bolečina, in pogosto uporabljajo diagnostične metode, kot sta elektrokardiogram (EKG) in merjenje troponinov. Ključne naloge medicinske sestre vključujejo snemanje EKG-ja, merjenje vitalnih funkcij, opazovanje pacienta in uporabo protokola MONA. Medicinske sestre poudarjajo pomen zdravstveno-vzgojnega dela, ozaveščanja o dejavnikih tveganja in podpore pri spreminjanju življenjskega sloga, čeprav opažajo izzive zaradi časovnih omejitev in potrebe po dodatnem izobraževanju. Rezultati kažejo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju, kakovostni obravnavi in izboljšanju izidov pacientov z AKS, vendar še vedno obstajajo možnosti za krepitev njihovega znanja in samozavesti. Razprava: Rezultati raziskave potrjujejo pomembnost vloge medicinskih sester pri obravnavi bolnikov z AKS. Poleg tehničnih veščin in kliničnega znanja so ključnega pomena tudi komunikacijske in izobraževalne sposobnosti, saj bolniki pogosto potrebujejo usmeritve za dolgoročne spremembe življenjskega sloga. Raziskava je poudarila potrebo po nadaljnjem izobraževanju medicinskih sester na področju prepoznavanja in zdravljenja AKS. Poleg tega so rezultati potrdili, da je celostni pristop, ki vključuje tako akutno obravnavo kot rehabilitacijo in zdravstveno vzgojo, ključnega pomena za dolgoročno uspešnost zdravljenja.
Ključne besede:Akutni koronarni sindrom, srčno-žilne bolezni, zdravstvena nega, medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo.
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/ReVIS-11571 Novo okno
Datum objave v ReVIS:02.04.2025
Število ogledov:42
Število prenosov:2
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:HEALTH CARE OF PATIENT WITH ACUTE CORONARY SYNDROME
Opis:Introduction: Acute coronary syndrome (ACS) is one of the leading cardiovascular diseases, posing a significant challenge to healthcare systems due to its prevalence and severity. ACS encompasses unstable angina pectoris, ST-segment elevation myocardial infarction (STEMI), non-ST-segment elevation myocardial infarction (NSTEMI), and sudden cardiac death. A key factor in the treatment of ACS is prompt and effective action, as the time from symptom onset to treatment initiation directly influences patient outcomes. In addition to acute care, a long-term approach involving rehabilitation and prevention of recurrence is essential. Nurses play a critical role in all stages of ACS management, from symptom recognition to conducting health education aimed at reducing risk factors. The purpose of the research was to examine the nursing care of patients with acute coronary syndrome. The objectives of the research were to determine how well nurses recognize acute coronary syndrome, identify the activities performed by nurses in the comprehensive care of patients with acute coronary syndrome, assess the educational work of nurses in addressing patients with acute coronary syndrome, and investigate the factors contributing to the increased risk of developing acute coronary syndrome. Methods: The research employs a quantitative methodology. Data were collected using a survey questionnaire developed based on a review of domestic and international literature. The questionnaire consisted of 16 questions focusing on the recognition of ACS, the activities performed by nurses during patient care, and the role of health education. We expected 100 nurses for the sample, but only 61 nurses, employed in the cardiology department, intensive care unit, and emergency centers, completed the questionnaire. Data were analyzed using Microsoft Excel and presented in tabular form. The study adhered to ethical principles, including participant anonymity and voluntary participation. Results: The study revealed that nurses largely recognize acute coronary syndrome (ACS), focusing on key symptoms such as chest pain and frequently utilizing diagnostic methods like electrocardiograms (ECG) and troponin measurements. Key nursing tasks include performing ECGs, monitoring vital signs, observing patients, and implementing the MONA protocol. Nurses emphasize the importance of health education, raising awareness about risk factors, and supporting lifestyle changes, although they note challenges related to time constraints and the need for additional training. The results indicate that nurses play a crucial role in the early recognition, quality management, and improved outcomes of patients with ACS, while highlighting opportunities to further enhance their knowledge and confidence. Discussion: The results confirm the essential role of nurses in the care of ACS patients. In addition to technical skills and clinical knowledge, communication and educational competencies are crucial, as patients often require guidance for long-term lifestyle changes. The study highlighted the need for continued education for nurses in ACS recognition and treatment. Furthermore, the results affirmed that a comprehensive approach, encompassing acute treatment, rehabilitation, and health education, is pivotal to the long-term success of ACS management.
Ključne besede:Acute coronary syndrome, cardiovascular diseases, nursing care, nurse, health education.


Nazaj