Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:ČUSTVENA STISKA PRI BOLNIKU Z RAKOM
Avtorji:ID Puhan, Helena (Avtor)
ID Kožuh, Maja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf DIP_Puhan_Helena_2025.pdf (933,87 KB)
MD5: 28A3F0928894589C9C1D9CB2739DBE14
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Teoretična izhodišča: V sodobnem času je rak bolezen, za katerim zboli mnogo ljudi. Prizadene ljudi vseh starosti in spola ter posledično vpliva na njihove bližnje družinske člane. Ker je telesno zdravje zelo povezano z duševnim, ima psihično stanje bolnika velik vpliv na potek bolezni. Ljudje, ki imajo podporo, vidijo smisel v svojem življenju, se z boleznijo lažje soočijo kot bolniki, ki tega nimajo. Pričakovan odziv na postavljeno diagnozo je lahko stres, ki se lahko razširi v čustveno stisko. Vse več je rakavih bolnikov, ki imajo čustvene stiske. Lahko je to depresija, anksioznost ali katera koli druga čustvena stiska. Veliko vlogo pri tem ima celoten onkološki tim. Z ustrezno komunikacijo in empatijo zdravstvenih delavcev lahko ti ogromno pripomorejo k poteku rehabilitacije bolnika. Bolniki se namreč tedaj počutijo sprejete in slišane. Namen raziskave je proučiti čustveno stisko bolnikov z rakom. Metoda: V raziskavo smo vključili šest ljudi, ki so zboleli za rakom in so hkrati imeli čustvene stiske. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda znanstvene in strokovne literature ter podatkovnih baz Cobiss, PubMed in Google Učenjak smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev zapisali in uredili v tabele, podatke pa razvrstili po posameznih kodah in jih interpretirali. Rezultati: Intervjuvani ljudje so bolniki, ki so zboleli za rakom in imajo čustvene stiske. Vsak je imel določeno čustveno stisko, ki pa so jo pravi čas odkrili in si poiskali pomoč. Vedeli so, kje lahko poiščejo pomoč, hkrati pa je bila družina vsem v največjo oporo. Intervjuvani ljudje so bolniki, ki so zboleli za rakom in imajo čustvene stiske. Povprečna starost intervjuvancev je 41,2 leta. V raziskavi smo ugotovili, da so se vsi bolniki s svojimi čustvenimi stiskami soočali na svoj način, kljub vsemu pa nihče od njih ni potreboval psihološke pomoči. Ob postavitvi diagnoze se je vsem intervjuvancem spremenilo življenje, v veliki meri so prioritete intervjuvancev postale družina, prijatelji in njihovo zdravje. Poudarili so pomembnost psihološke podpore ob tako težki bolezni, kot je rak. Ves čas so jim v veliko oporo družina, prijatelji in vsi bližnji. Določeni intervjuvanci imajo sedaj po končanem zdravljenju še kdaj občasne stiske glede ponovitve bolezni. Razprava: Rezultati raziskave zajemajo paciente, ki so preboleli raka in so imeli čustveno stisko. Čeprav so se soočali s težko boleznijo, intervjuvanci večjih težav s prebolevanjem bolezni in čustvenih stisk niso imeli. Vsak se je soočal s čustvenimi stiskami na svoj način, v življenje so vpeljali stvari, ki so jih pomirjale. Rezultati raziskave potrjujejo, da so bolniki imeli dobro psihološko podporo, hkrati pa so v večini povedali, da so bili zelo zadovoljni s pomočjo zdravstvenega tima. Ta jim je bil zmeraj na razpolago, kadar so karkoli potrebovali. Intervjuvanci poudarjajo pomen podpore bližnjih, ki dobro vpliva na bolnika tako na fizičnem kot na psihičnem področju. Na ta način imajo bolniki kakovostnejše možnosti za ozdravitev.
Ključne besede:rak, čustvene stiske, psihološka pomoč, depresija.
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/ReVIS-11620 Novo okno
Datum objave v ReVIS:20.04.2025
Število ogledov:157
Število prenosov:15
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:EMOTIONAL DISTRESS IN CANCER PATIENTS
Opis:Theoretical background: In modern times, cancer is a disease that affects many people. It affects people of all ages and genders and consequently affects their immediate family members. Since physical health is closely related to mental health, the mental state of the patient has a great influence on the course of the disease itself. People, who have support and see meaning in their lives, cope with the disease more easily than patients who do not. The expected response to the diagnosis can be stress, which can develop into emotional distress. There are more and more cancer patients who have emotional distress. It could be depression, anxiety or any other emotional distress. The entire oncology team plays a big role in this process. With appropriate communication and empathy, which medical professionals have, they can greatly help in the course of the patient's rehabilitation. Patients then feel accepted and heard. The purpose of the research is to examine the emotional distress of cancer patients. Method: In the research, we included six people who were diagnosed with cancer and had emotional difficulties at the same time. We used a qualitative research approach and a descriptive method of work. Based on a preliminary review of scientific and professional literature and the Cobiss, PubMed and Google Scholar databases, we prepared questions for a semi-structured interview. In all phases of data collection and processing, we followed the ethical principles of research. The obtained data were analysed, the answers of the interviewed were recorded and arranged in tables, and the data were classified according to individual codes and interpreted. Results: The interviewed individuals are patients who have been diagnosed with cancer and are experiencing emotional distress. Each of them faced a certain level of emotional distress, which was identified in time, allowing them to seek help. They knew where to find support, and their families provided them with significant emotional support. Their family members were their greatest source of encouragement. The interviewed individuals are cancer patients experiencing emotional distress. The average age of the participants is 41.2 years. The research revealed that each patient coped with their emotional distress in their own way, yet none of them required psychological assistance. Receiving the diagnosis was a life-changing moment for all interviewees, and their priorities largely shifted toward family, friends, and their health. They emphasized the importance of psychological support when facing a severe illness such as cancer. Throughout their journey, family, friends, and loved ones have been a great source of support. Some participants still experience occasional distress about the possibility of cancer recurrence after completing their treatment. Discussion: The research results include patients who have recovered from cancer and experienced emotional distress. Despite facing a severe illness, the interviewees did not encounter significant difficulties in coping with the disease or their emotional struggles. Each individual dealt with emotional distress in their own way, incorporating activities into their lives that brought them comfort. The findings confirm that patients received strong psychological support, and most of them expressed high satisfaction with the assistance provided by the healthcare team. The team was always available whenever the patients needed help. The interviewees emphasized the importance of support from loved ones, which positively impacts both their physical and mental well-being. This support contributes to better recovery prospects and an overall improved quality of life for patients.
Ključne besede:cancer, emotional distress, psychological help, depression


Nazaj