Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:PREPOZNAVA MOŽGANSKE KAPI V DISPEČERSKI SLUŽBI ZDRAVSTVA
Avtorji:ID Goršič, Katja (Avtor)
ID Kren, Aljaž (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf DIP_Gorsic_Katja_2025.pdf (2,54 MB)
MD5: F1DEDBD3F820CDA553BFB06114E4660A
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Teoretična izhodišča: Možganska kap je eden najpogostejših vzrokov smrti in invalidnosti pri odraslih, zato sta njena pravočasno prepoznavanje in učinkovito zdravljenje izrednega pomena. Zdravstveni dispečerji so prvi v verigi pomoči, pri svojem delu pa v večini primerov uporabljajo Slovenski indeks za nujno medicinsko pomoč. Pri klicih s sumom na možgansko kap se zdravstveni dispečerji večinoma počutijo samozavestno, a lahko doživljajo tudi večjo ali manjšo mero stresa. Znanje, izkušnje in jasni protokoli pomembno vplivajo na njihovo uspešnost pri delu. Namen diplomske naloge je proučiti vlogo zdravstvenih dispečerjev pri prepoznavanju možganske kapi. Cilji diplomske naloge so bili ugotoviti, na kakšen način zdravstveni dispečerji prepoznavajo možgansko kap, kaj bi lahko pripomoglo k njihovi večji usposobljenosti za njeno prepoznavanje in kakšne občutke doživljajo ob klicih s sumom na možgansko kap. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature ter lastnih izkušenj. Anketni vprašalnik je vseboval 22 vprašanj, ki so se osredotočala na izkušnje zdravstvenih dispečerjev pri prepoznavanju možganske kapi. V raziskavi je sodelovalo 114 zdravstvenih dispečerjev zaposlenih v dispečerskih centrih v Ljubljani in Mariboru. Podatki so bili analizirani s programom Microsoft Excel in predstavljeni v obliki tabel in grafov. Pri raziskavi so bila upoštevana etična načela, vključno z anonimnostjo in prostovoljnim sodelovanjem anketirancev. Rezultati: Večina anketirancev meni, da za učinkovito prepoznavanje možganske kapi niso nujno potrebne predhodne izkušnje ali znanje, saj jih skoraj polovica verjame, da zadostujejo protokoli in usposabljanje. Kljub temu se je le manjši delež udeležil posebnih usposabljanj, več kot polovica pa si znanje nadgrajuje s strokovnimi članki. Prepoznavanje možganske kapi večina izvaja predvsem na podlagi uradnih protokolov, ne intuicije. Anketiranci kot ključno možnost za izboljšanje navajajo povečanje ozaveščanja javnosti, medtem ko sprememb v samem delu zdravstvenih dispečerjev večinoma ne vidijo kot nujne. Razprava: Zdravstveni dispečerji možgansko kap prepoznavajo predvsem na podlagi značilnih simptomov in s pomočjo protokolov. Za izboljšanje njihove usposobljenosti so ključni sistematično izobraževanje, posodobitev protokolov in večje ozaveščanje javnosti. Čeprav večina zdravstvenih dispečerjev ob teh klicih ne občuti pretiranega stresa, pa visoka odgovornost in zahtevnost situacije pri nekaterih zdravstvenih dispečerjih povzročata psihološki pritisk, kar potrjuje pomen stalnega strokovnega razvoja in podpore.
Ključne besede:Možganska kap, zdravstveni dispečer, nujna medicinska pomoč, komunikacija, klic, simptomi
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/ReVIS-11800 Novo okno
Datum objave v ReVIS:15.06.2025
Število ogledov:114
Število prenosov:3
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:RECOGNITION OF STROKE IN THE HEALTH DISPATCH SERVICE
Opis:Background: Stroke is one of the most common causes of death and disability in adults, which is why its timely recognition and effective treatment are of utmost importance. Emergency medical dispatchers are the first in the chain of assistance, and in most cases they use the Slovenian Emergency Medical Dispatch Index in their work. In calls with suspected stroke, emergency medical dispatchers generally feel confident, but they may also experience varying degrees of stress. Knowledge, experience, and clear protocols significantly influence their effectiveness at work. The purpose of the thesis is to study the role of emergency medical dispatchers in recognizing stroke. The goals of the thesis are to determine how emergency medical dispatchers recognize stroke, what could contribute to their better qualification for its recognition, and what feelings they experience during calls with suspected stroke. Methods: The research is based on quantitative methodology. Data were collected using a survey questionnaire, which was designed based on a review of domestic and foreign literature as well as personal experience. The questionnaire consisted of 22 questions focusing on the experiences of emergency medical dispatchers in recognizing stroke. The study included 114 emergency medical dispatchers employed at dispatch centres in Ljubljana and Maribor. Data were analysed using Microsoft Excel and presented in the form of tables and graphs. The research followed ethical principles, including anonymity and voluntary participation of respondents. Results: The majority of respondents believe that prior experience or knowledge is not necessarily required for effective stroke recognition, as nearly half consider protocols and training to be sufficient. Nevertheless, only a small proportion have participated in specialized training, while more than half upgrade their knowledge through professional articles. Most respondents recognize stroke primarily based on official protocols rather than intuition. As a key opportunity for improvement, respondents cite increasing public awareness, while changes in the work of emergency medical dispatchers themselves are mostly not seen as necessary. Discussion: Emergency medical dispatchers recognize stroke primarily based on characteristic symptoms and with the help of protocols. Systematic education, protocol updates, and greater public awareness are key to improving their qualifications. Although most emergency medical dispatchers do not experience excessive stress during such calls, the high level of responsibility and complexity of the situation cause psychological pressure for some dispatchers, which confirms the importance of continuous professional development and support.
Ključne besede:stroke, emergency medical dispatcher, emergency medical services, communication, call, symptoms


Nazaj