| Naslov: | Trajni in neusahljivi temelj slovenske državnosti? |
|---|
| Avtorji: | ID Avbelj, Matej, Nova univerza (Avtor) |
|---|
| Datoteke: |  Trajni_URN_NBN_SI_doc-Z0SLGW78.pdf (887,12 KB)
MD5: B34FA7BEAB4461DF24A050611CF4BA95
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Članek v reviji |
|---|
| Tipologija: | 1.01 - Izvirni znanstveni članek |
|---|
| Organizacija: | EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Skorajda dvajset let po razpadu nekdanje skupne države se Slovenija in Hrvaška še vedno nista uspeli dogovoriti niti o natančnem poteku kopenske meje niti o njeni določitvi na morju.(Neuspelih) poskusov je bilo že kar nekaj. Zadnji v vrsti je arbitražni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o določitvi morske in kopenske meje med državama (v nadaljevanju arbitražni sporazum). Tega je slovenska Vlada uspela izpogajati v kontekstu hrvaškega približevanja EU, in sicer po utemeljeni blokadi pristopnih pogajanj, a v odsotnosti soglasja v slovenskem političnem prostoru kakor tudi v strokovnih krogih. Usoda arbitražnega sporazuma, ki ga je Hrvaška že ratificirala, je zato v Sloveniji negotova. 6. junija 2010 bomo o njem odločali državljani na naknadnem zakonodajnem referendumu. Toda arbitražni sporazum je že prestal vsaj eno od postavljenih ovir: oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije. Na predlog Vlade je moralo Ustavno sodišče izreči mnenje, ali je določba člena 3 a arbitražnega sporazuma, ki se glasi, da »Arbitražno sodišče določi potek meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na kopnem in morju,« v skladu z Ustavo. Da bi moglo razsoditi o tem vprašanju, je moralo najprej opredeliti t. i. merili ustavnosodne presoje. Tako je odločilo, da se bo postavljeno vprašanje presojalo glede na skladnost s 4. členom Ustave, v skladu s katerim je Slovenija ozemeljsko enotna in nedeljiva država, ter II. razdelkom Temeljne ustavne listine (v nadaljevanju TUL). Ta določa, da so »Državne meje Republike Slovenije […] mednarodno priznane državne meje dosedanje SFRJ z Republiko Avstrijo, z Republiko Italijo in Republiko Madžarsko v delu, v katerem te države mejijo na Republiko Slovenijo, ter meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvatsko v okviru dosedanje SFRJ«. Potem ko je Ustavno sodišče na opisan način opredelilo merili ustavnosodne presoje, je moralo pred samo izvedbo ustavne presoje razjasniti pravno naravo TUL. Kakšen akt je pravzaprav TUL in v kakšnem odnosu je z Ustavo, da lahko šteje kot upoštevno ustavnosodno merilo? Po mnenju Ustavnega sodišča je Slovenija prav s sprejemom TUL z notranjepravnega vidika postala samostojna in neodvisna država: »TUL je bila sprejeta 25. 6. 1991 kot temeljni konstitutivni državnopravni akt Republike Slovenije [… z namenom] ustavnopravno konstituirati in mednarodnopravno deklarirati novo suvereno državo, ki bo enakopraven subjekt mednarodne skupnosti.« Poleg teh deklaratornih mednarodnopravnih učinkov pa je imela TUL tudi in predvsem notranje konstitutivne pravne učinke: »Ustavnopravni učinek II. razdelka TUL je bil v tem, da je opredelil državne meje in s tem določil ozemlje, na katerem je Republika Slovenija postala samostojna in neodvisna država. […] Določba II. razdelka TUL je tako konstitucionalizirala državne meje Republike Slovenije.« Na tej podlagi je Ustavno sodišče zaključilo, da je »TUL formalno veljaven ustavni akt ter je kot taka trajni in neusahljivi ustavnopravni temelj državnosti Republike Slovenije.« S temi besedami je Ustavno sodišče opredelilo vsebino TUL kot t. i. neodtujljivo epistemično bistvo (irreducible epistemic core) slovenskega ustavnopravnega reda. Tako se je pridružilo drugim nacionalnim ustavnim sodiščem, ki doktrino neodtujljivega epistemičnega bistva (v nadaljevanju doktrina) poznajo že dolgo in jo v zadnjem času razvijajo predvsem v svojem odnosu do Evropske unije. V nadaljevanju prispevka predstavljamo teoretična izhodišča doktrine in ponujamo kratek primerjalnopravni prikaz njene rabe. Vse to pa z enim temeljnim namenom: podati kritično oceno slovenske rabe te doktrine, tako na načelni ravni in še posebej v konkretnem primeru presoje arbitražnega sporazuma. |
|---|
| Ključne besede: | epistemično bistvo, ustavno pravo, ustavno sodišče, arbitražni sporazumi |
|---|
| Datum objave: | 01.01.2010 |
|---|
| Leto izida: | 2010 |
|---|
| Št. strani: | str. 140-150 |
|---|
| Številčenje: | [Št.] 45/46 |
|---|
| Izvor: | Dignitas : revija za človekove pravice = the Slovenian journal of human rights |
|---|
| PID: | 20.500.12556/ReVIS-11837  |
|---|
| UDK: | 342 |
|---|
| ISSN pri članku: | 1408-9653 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 1024151393 |
|---|
| Datum objave v ReVIS: | 24.06.2025 |
|---|
| Število ogledov: | 66 |
|---|
| Število prenosov: | 0 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
