Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Izgorelost med študenti zdravstvene nege : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena nega
Avtorji:ID Kozar, Sara (Avtor)
ID Jakšič, Edvard (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf DIP_Kozar_Sara_2024.pdf (1,51 MB)
MD5: 869D257A88334E97C20AF11061FA6F5E
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea
Opis:Teoretična izhodišča: Akademska izgorelost je specifična oblika izgorelosti, o kateri se veliko ne govori. Potrebno jo je predvideti, čimprej zaznati njene simptome ter jo poskušati čimprej zajeziti. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 100 študentov zdravstvene nege iz vse Slovenije. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo Microsoft Excela. Rezultati: Največ anketiranih (36 %) prihaja iz Pomurske statistične regije, 74 % anketiranih poleg študija opravlja redno ali študentsko delo. Ugotavljamo, da obremenjenost s študijem občuti 53 % anketiranih, pri čemer jim največjo obremenitev predstavlja učenje za izpit. Izgorelost je v času študija vsaj enkrat občutilo 65 % anketiranih, 38 % pa je občutenje izgorelosti ocenilo na nivoju srednje stopnje. Največ anketiranih je izgorelost občutilo v prvem letniku študija, v padajočem vrstnem redu v drugem in tretjem letniku. Kot najpogostejši vzrok izgorelosti anektirani ocenjujejo preobremenjenost s študijem, sledita prevelik obseg dela ter usklajevanje vseh življenjskih obveznosti, izmed študijskih obveznosti pa učenje za izpite ter število študijskih predmetov. Kot najpogostejši znak izgorelosti so anketirani ocenili izgubo motivacije, kateri sledi čustvena izčrpanost in nespečnost. Za preprečevanje izgorelosti se anketirani največkrat poslužujejo počitka, poslušanja glasbe, preživljanja časa z družino, časa za počitnice idr. Razprava: Študij je življenjska prelomnica s pozitivnimi in negativnimi razsežnostmi. Ker je delovno okolje zdravstvene nege tako fizično kot psihično obremenjujoče in je kot takšno dejavnik tveganja izgorelosti, je potrebno o tem študente izobraziti že zelo zgodaj v izogib občutenju akademske in poklicne izgorelosti.
Ključne besede:stres, izgorelost, zdravstvena nega
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:IS. Kozar
Leto izida:2024
Leto izvedbe:2024
Št. strani:39 str., [9] f. pril.
PID:20.500.12556/ReVIS-11871 Novo okno
UDK:159.944.4-057.875(043.2)
COBISS.SI-ID:240807171 Novo okno
Datum objave v ReVIS:30.06.2025
Število ogledov:10
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:Theoretical background: Academic burnout is a specific form of burnout that is not widely talked about. It needs to be anticipated, its symptoms detected as early as possible and attempts made to curb it. Methodology: Besides basic descriptive statistics, a quantitative research method was applied using a self-administered questionnaire. The sample consisted of 100 nursing students from all over Slovenia. Tabular numerical and percentage display was used with Microsoft Excel to interpret the results. Results: The majority of respondents (36%) come from the Pomurje statistical region, and 74% of respondents have a full-time or student job alongside their studies. We find that 53% of the respondents are studying for an exam, with studying for the exam being the most demanding. Burnout was experienced at least once during their studies by 65% of the respondents, with 38% rating their experience of burnout as medium. Most respondents experienced burnout in their first year of study and in descending order in their second and third years. The most common cause of burnout, as perceived by respondents, was being overloaded with studying, followed by having too much work and the challenge of juggling all of life's commitments, particularly studying for exams and managing the number of subjects.The most common sign of burnout was loss of motivation, followed by emotional exhaustion and insomnia. To prevent burnout, respondents most often use rest, listening to music, spending time with family, taking time out for holidays, etc. Discussion: studying is a turning point in life, with both positive and negative dimensions. As the nursing work environment is both physically and psychologically stressful and as such is a risk factor for burnout, it is necessary to educate students about this at a very early age to avoid academic and professional burnout.
Ključne besede:stress, burnout, health care


Nazaj