Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Vpliv hidroterapije na motorične funkcije pacienta s Huntingtonovo boleznijo
Avtorji:ID Jelen, Nejc (Avtor)
ID Kresal, Friderika (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 2527$$nejc_jelen_magistrska_naloga.pdf (1,30 MB)
MD5: 8B1A49E4C06D66C7D3556FA3B8545262
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FIZIOTERAPEVTIKA - Visokošolski zavod Fizioterapevtika
Opis:Huntingtonova bolezen je napredujoča, dedna, redka nevrodegenerativna bolezen, za katero je značilno postopno propadanje živčnih celic v možganih. Zaradi degeneracije osrednjega živčnega sistema bolezen vpliva na širok spekter funkcij, med katerimi izstopajo motorične, kognitivne in vedenjske spremembe posameznika. Pacienti z diagnozo HD sčasoma izgubijo sposobnost samostojnega gibanja, komuniciranja in opravljanja vsakodnevnih opravil, kar vodi v postopno izgubo samostojnosti in kakovosti življenja. Zaradi kompleksne simptomatike in pomanjkanja načinov zdravljenja postajajo sodobne fizioterapevtske metode ključen mejnik ohranjanja funkcionalnosti pacientov. Ena izmed obetavnih terapevtskih možnosti je hidroterapija, ki z uporabo fizikalnih lastnosti vode omogoča učinkovito in varno izvajanje vaj ter ustvarja pogoje za ponavljanje funkcionalnih gibalnih vzorcev. Namen magistrske naloge je bil, da preučimo učinke individualno strukturiranega programa hidroterapije na motorične funkcije posameznika s HD. Cilj raziskave je bil, da ocenimo vpliv hidroterapije na ravnotežje, cikel hoje in funkcionalno neodvisnost ter pripraviti smernice za njeno vključevanje v fizioterapevtsko prakso. Raziskovalno vprašanje se je glasilo ali hidroterapija kot fizioterapevtska obravnava pozitivno vpliva na zaviranje simptomov Huntingtonove bolezni. V empiričnem delu smo uporabili metodo študije primera. V raziskavo je bil vključen en preiskovanec s potrjeno diagnozo HD, ki je tri mesece izvajal individualno prilagojen hidroterapevtski program v terapevtskem bazenu. Vadba je potekala dvakrat tedensko, pod nadzorom fizioterapevta in spremljevalca. Učinke terapije smo ocenjevali s pomočjo validiranih ocenjevalnih lestvic, BBS za ravnotežje, FIM lestvico za funkcionalno neodvisnost in 10MWT za oceno cikla hoje. V teoretičnem delu smo pregledali in analizirali sedem ustreznih znanstvenih študij, izbranih iz baz Google Scholar, PubMed, ScienceDirect, PEDro, Medline in Cobiss+, z namenom še dodatno podpreti našo raziskavo. Rezultati so pokazali, da je hidroterapija pozitivno vplivala na posamezne segmente motoričnih funkcij. Po koncu programa se je rezultat na BBS lestvici izboljšal za 10 točk, kar kaže na znatno izboljšanje ravnotežja in posturalne stabilnosti. Preiskovanec je dosegel napredek pri nalogah, ki vključujejo vstajanje, stojo in transferje med položaji. Tako smo hipotezo H1 potrdili. Čas hoje se je pri 10MWT skrajšal tako pri sproščeni kot pri hitri hoji, kar pomeni statistično značilno izboljšanje hitrosti gibanja in koordinacije. Tudi hipotezo H3 smo potrdili. Nasprotno pa so rezultati FIM lestvice pokazali mešane učinke. Medtem, ko so se pri mobilnosti pokazale pomembne izboljšave, je pri samooskrbi, komunikaciji in kognitivnih funkcijah prišlo do stagnacije, zato smo hipotezo H2 zavrnili. Kljub omejitvam študije posameznega primera, kot so majhen vzorec, omejena posplošljivost rezultatov in večja možnost vpliva individualnih dejavnikov, rezultati kažejo, da ima hidroterapija potencialno vlogo za učinkovito vključevanje v rehabilitacijski program pacientov s HD. Zabeleženi učinki na telesno funkcionalnost, kot so izboljšano ravnotežje, večja varnost hoje in zmanjšan strah pred padci, potrjujejo njen terapevtski učinek. Glede psihološkega počutja pa smo pri preiskovancu opazili povečano motivacijo in občutek sproščenosti med terapijo. Kljub temu smo opazili določene omejitve, povezane predvsem s kognitivnimi spremembami, ki so posledica napredovanja bolezni. Izvedena raziskava predstavlja pomemben prispevek k boljšemu razumevanju terapevtskega potenciala hidroterapije pri pacientih z nevrodegenerativnimi obolenji saj opozarja na potrebne prilagoditve v terapevtskem pristopu in predstavlja izhodišče za nadaljnje klinične študije z večjim vzorcem. Predlagamo, da se hidroterapija obravnava kot ena izmed ključnih terapevtskih tehnik v okviru multidisciplinarne rehabilitacije, ki ne naslavlja le telesnih, temveč tudi psihosocialne vidike bolezni.
Ključne besede:Fizioterapija, hidroterapija, Huntingtonova bolezen, nevromišična obolenja
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/ReVIS-11913 Novo okno
Datum objave v ReVIS:05.07.2025
Število ogledov:45
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Impact of hydrotherapy on motor functions improvement in patient with Huntington's disease
Opis:Huntington's disease is a progressive, hereditary, rare neurodegenerative disease characterized by the gradual deterioration of nerve cells in the brain. Due to the degeneration of the central nervous system, the disease affects a wide range of functions, among which motor, cognitive and behavioral changes of the individual stand out. Patients diagnosed with HD eventually lose the ability to move independently, communicate and perform daily tasks, which leads to a gradual loss of independence and quality of life. Due to the complex symptoms and lack of treatment methods, modern physiotherapy methods are becoming a key milestone in maintaining the functionality of patients. One of the promising therapeutic options is hydrotherapy, which, by using the physical properties of water, enables effective and safe performance of exercises and creates conditions for the repetition of functional movement patterns. The purpose of the master's thesis was to examine the effects of an individually structured hydrotherapy program on the motor functions of an individual with HD. The aim of the research was to assess the impact of hydrotherapy on balance, gait cycle and functional independence and to prepare guidelines for its inclusion in physiotherapy practice. The research question was whether hydrotherapy as a physiotherapy treatment has a positive effect on the inhibition of symptoms of Huntington's disease. In the empirical part, we used the case study method. One subject with a confirmed diagnosis of HD was included in the study, who performed an individually prescribed hydrotherapy program in a therapeutic pool for three months. The exercise took place three times a week, under the supervision of a physiotherapist and a companion. The effects of the therapy were assessed using validated assessment scales, BBS for balance, FIM scale for functional independence and 10MWT for gait cycle assessment. In the theoretical part, we reviewed and analyzed seven relevant scientific studies, selected from Google Scholar, PubMed, ScienceDirect, PEDro, Medline and Cobiss+, in order to further support our research. The results showed that hydrotherapy had a positive effect on individual segments of motor functions. After the end of the program, the score on the BBS scale improved by 10 points, indicating a significant improvement in balance and postural stability. The subject made progress in tasks involving getting up, standing, and transfers between positions. Thus, hypothesis H1 was confirmed. The walking time in the 10MWT was shortened in both relaxed and fast walking, which means a statistically significant improvement in movement speed and coordination. Hypothesis H3 was also confirmed. In contrast, the results of the FIM scale showed mixed effects. While significant improvements were shown in mobility, stagnation occurred in self-care, communication, and cognitive functions, so hypothesis H2 was rejected. Despite the limitations of a single case study, such as a small sample, limited generalizability of the results, and a greater possibility of the influence of individual factors, the results show that hydrotherapy has a potential role for effective inclusion in the rehabilitation program of patients with HD. The recorded effects on physical functionality, such as improved balance, greater walking safety, and reduced fear of falls, confirm its therapeutic effect. Regarding psychological well-being, the subject observed increased motivation and a sense of relaxation during therapy. However, we have noted certain limitations, mainly related to cognitive changes resulting from disease progression. The conducted research represents an important contribution to a better understanding of the therapeutic potential of hydrotherapy in patients with neurodegenerative diseases, as it points out the necessary adjustments in the therapeutic approach and represents a starting point for further clinical studies with a larger sample. We propose that hydrotherapy be considered one of the key therapeutic techniques within the framework of multidisciplinary rehabilitation, which addresses not only the physical, but also the psychosocial aspects of the disease.
Ključne besede:Physiotherapy, hydrotherapy, Huntington's disease, neuromuscular disease


Nazaj